Alois Kolar, B.HSc., Diplomirani praktik naravne znanosti o zdravju - Naravne higiene, Neodvisni raziskovalec
Dobra
prebava temelji na pravih naravnih encimih v primernih količinah. Tvoje telo potrebuje za pravilno delovanje encime. Ne samo, da jih
potrebuje za dobro prebavo, potrebuje jih zato
da lahko živiš, odgovorni so za vse funkcije vseh
organov, brez njih živa bitja ne bi mogla videti, dihati,
slišati,
ne
bi se mogla premikati, ne bi imela okusa,
ne bi mogla piti, jesti in prebaviti hrano.
Encimi
so naravne, kompleksne beljakovinske
molekule,
katere
proizvajajo vse rastline in živali (celice), z njimi boste dobro oskrbljeni le, če
boste hrano
jedli v njenem
naravnem,
surovem stanju.
Encimi
so zelo pomembni, saj razbijajo
večje
molekule hrane v manjše enote, ki se potem absorbira in transportira v
celice.
Pomagajo
telesu
pri prebavljanju hrane
in presnavljanja hranil iz beljakovin, ogljikovih hidratov, maščob
in rastlinskih vlaken. Poleg tega so encimi tisti,
ki so
vpleteni v vse kemične
reakcije
ki se dogajajo v tvojem telesu, vključno z regeneracijo celic, tkiv
in efektivnim
izločanjem
odpadnih snovi in strupov, ki so notranji
in zunanji.
Edward
Howell je izjavil: "Encimi so snovi, ki omogočajo življenje in
so potrebni
za vsako
kemično
reakcijo,
ki poteka v človeškem
telesu.
Brez
encimov sploh
ne
bi mogla
potekakati nobena kemična reakcija. Ne vitamini, ne hormoni, niti
minerali ne morejo opraviti svojega dela brez encimov".
 |
| Naravna hrana za človeka |
Dr. Dicqie Fuller v svoji knjigi Healing Power of Enczymes (Zdravilna moč encimov) poudarja pomen encimov za prebavo: "Osemdeset odstotkov energije
našega telesa se
porabi v prebavnem procesu. Če ste pod stresom, živite
v zelo vročem
ali
zelo hladno podnebju,
ste
noseči
ali pa ste
pogost letalski potnik, potem
vaše telo potrebuje ogromne
količine dodatnih encimov. Ker vsi
naši
celotni sistemi
deluje s pomočjo encimske dejavnosti, moramo
jemati 'encimska dopolnila k prehrani'.
Staranje nas prikrajša za našo sposobnost za proizvodnjo
potrebni
encimov.
Medicinska
stroka pravi, da so
vse bolezni posledica
pomanjkanja ali neravnovesja
encimov. Naša življenja so zelo odvisna od njih!"
Seveda, magična "medicinska stroka" v
skladu s svojo in kemično-farmacevtsko "doktrino“ nikoli ne pove, da bi morali jesti hrano v naravnem, surovem stanju za
katero smo
biološko, fiziološko in anatomsko najbolje
prilagojeni (surovo, presno hrano v kateri so prisotni vsi encimi. To pa ne, za nič na svetu ne! Ne, ne in ne! Ne! Ne!), v svojih trgovinicah z drogami pa nam ponuja encime ki so produkt
njene
sestrične v navideznem
zdravljenju:
kemično-farmacevtske
industrije ; ).
Encime
delimo v tri glavne skupine:
1.
Prebavni encimi
2.
Encimi iz hrane ali rastlinski encimi
3.
Presnovni encimi.
Prebavni
encimi, ki jih izločajo žleze slinavke, želodca, trebušne
slinavke in tankega črevesa pomagajo razgraditi hrano v manjše,
preproste sestavine.
Prehranski
encimi obstajajo v naravni, surovi hrani. Če je hrana kuhana, temperatura uniči encime. Prebavni
encimi za živila in drugi encimi imajo enako funkcijo, prebavljajo hrano
da se lahko absorbira v krvni obtok. Razlika med njima je ta, da so
prehranski encimi izhajajo iz svežih surovin nekuhane - surove
hrane kot je sadje, zelenjava, oreški, semena, jajca, medtem ko prebavne encime
proizvaja naše telo samo.
Presnovne encime proizvajajo celice in jih najdemo po vsem telesu v vseh
organih, v kosteh, v krvi, in v celicah samih. Presnovni encimi
pomagajo delovanju srca, možgan, pomagajo pljučam in ledvicam. Za
normalno delovanje naše telo potrebuje na stotine encimov v
primernih količinah in kvaliteti.
Ko
smo izboljšali našo hrano, smo izboljšali našo prebavo, smo izboljšali naše delovanje celic, tkiv, organov, izboljšali smo naše zdravje.
Uživanje
hrane v njenem naravnem, surovem stanju za katero smo ljudje biološko
najbolj prilagojeni je najboljši način, kako pridobiti vse hranilne
snovi, vključno z encimi v naravnem, surovem stanju.
Kuhana, termično obdelana hrana jih nima
več, zato mora organizem porabljati za prebavo svoje lastne
encime...
Če
je kdo občasno vključuje v optimalen način tudi jajca,
potem so mehko kuhana ali celo trdo kuhana boljša varianta od
ocvrtih, najbolje pa je da jih jé (spije) v naravnem, surovem stanju.
Jajca namreč vsebujejo nekatere najboljše encime in hranila, zlasti za delovanje
žleze ščitnice in jeter, zato je vredno ohraniti te občutljive
encime v jajcih, kot tudi esencialne aminokisline (o tem bom pisal ko končam enoletni eksperiment).
Encimi
Proteaza:
razgrajuje beljakovine katere najdemo v mesu, oreških, jajcah in
siru.
Amilaza:
naravni rastlinski encim, ki pomaga vašemu telesu razgraditi in
asimilirati ogljikove hidrate.
Celulaza:
encim, ki razgrajuje vlakna v hrani (celuloza), najdemo jo v sadju
in zelenjavi. Celuloze ne najdemo v človeškem telesu, pomaga pa
razgraditi vlakna in omogoča - poveča prehransko vrednost sadja in
zelenjave.
Laktaza:
prebavlja mlečni sladkor. Laktaza je najpogostejša in najbolj znan
vzrok netolerance ogljikovih hidratov. Medicinska stroka ocenjuje
se, da je približno 70% svetovnega prebivalstva primanjkuje v
laktaze v črevesju, resnični znanstveniki življenja pa vemo, da
človeško telo od dostavitve od dojenja sploh ne proizvaja več laktaze.
Vsi vemo (samo doktorji medicine, inženirji živilske tehnologije, sistemski nutricionisti ne), da je
mleko hrana za dojenčke svoje lastne vrste, kravje mleko je hrana
za telička, ne za človeškega mladiča.
Fitaza:
razgrajuje fitinske kisline v zrnju, semenih in enostavne sladkorje
v fruktozo in glukozo.
Maltaza:
presnavlja kompleksne in enstavne sladkorje. Razgrajuje neporabljen
glikogen v mišicah;. glikogen je debela, lepljivo snov, ki se
pretvori iz sladkorjev in škroba in je shranjen v mišičnih
celicah za uporabo v prihodnosti. Če se shranjeni glikogen še
naprej kopiči – shranjuje v mišičnem tkivu, to vodi v postopno
šibkost mišic in njihovo degeneracijo in debelost.
Papain
iz papaje in bromelain iz ananasa, pomagata pri presnovi beljakovin.
Bromelain je tudi naravno protivnetno sredstvo.
In
zdaj o pomembnem dejstvu
 |
| Sojin "hamburger" |
Resnični
znanstveniki življenja (Naravni higieniki) vemo že desetletja, da
kuhanje uniči ali spremeni skorajda vse hranljive substance, da uniči vse encime
in da takšna ne-hrana v telesu ustvarja veliko prostih radikalov - pospešeno degeneracijo, staranje, bolje povedano, zvišuje nivo toksikoze.
Kuhajoči vegetarijanci (zdaj so si nadeli nov, seveda "ameriški" izraz: vegani) torej ne naredijo prav veliko zase, veliko dobrega pa za živali...
Hrana
v surovem stanju za katero smo ljudje biološko najbolje prilagojeni
vsebuje dovolj naravnih encimov da je lahko kvalitetno prebavljena.
Ko se hrana
segreje nad 47 stopinj Celzija, naravni encimi v hrani denaturirajo,
to pomeni, da postanejo neaktivni, kar pomeni, da so v prebavnem
procesu popolnoma neučinkoviti.
 |
| Kuhana, termično obdelana, procesirana hrana |
Z
drugimi besedami, organizem je prisiljen uporabiti svoje lastne encime, nivo toksikoze v telesu narašča, pojavljajo se
akutni simptomi kot reakcija na denaturirano, kuhano, konzervirano, termično uničeno hrano (tudi zaradi drugih delov destruktivnega življenjskega sloga, da se razumemo), kateri se počasi spreminjajo v kronično
obliko, doktorji medicine pa jim dajejo imena v starem, mrtvem latinskem jeziku ("diagnosticirajo") in simptomi tako postanejo
bolezni, katere potem v skladu s svojo čudno "znanostjo" navidezno zdravijo (in nikoli pozdravijo) s kemijsko-farmacevtskimi
drogami, katere posredujejo pacientom posredniki prodaje drog, edini z doktorati - "doktorji“ medicine; te droge pa dodatno uspešno uničujejo naravni "imunski sistem" organizma, vztrajno višajo nivo toksikoze in povzročajo nove,
iatrogenske bolezni.
Če je človek zdrav, za "doktorje" medicine, magistre in doktorje kemično-farmacevtske industrije ni nobenega zaslužka, zaslužek zanje je izključno le v bolezni!
Njihov interes so "redni finančni prilivi", kar pomeni: da človek postane bolan, da se nikoli ne pozdravi in da (p)ostane njihova redna stranka do konca svojega (slaboumnega - intelektualnega) bolnega življenja.
"Znanost" da te kap - to je sramota človeške civilizacije!
Viri:
- Williams, M.D., Ph.D, M. Miehlke, M.D., ENZYMES - The Fountain of Life. The Neville Press, 1994,
- Dr. Edward Howell, Food Enzymes for Health & Longevity by Lotus Press, 1994, D.A. Lopez, M.D., R.M.
- Dr. Anthony J. Cichoke, The Complete Book of Enzyme Therapy.
Chiclayo - Lambayeque, Peru, 21.02.2013