SUPERHRANA: REGRAT

Alois Kolar, B.HSc.

Danes, 23. decembra sva se s prijateljem Jankom odpravila poiskat motovilec na njegovi zemlji v bližini Vrhnike. Pri hoji sem opazil veliko še vedno vitalnega regrata zato sem se odločil da bom imel za kosilo ogromno skledo regratove solate (v kombinaciji še z drugo svežo zelenjavo, seveda), saj ga nisem jedel kar zadnjih 6 let. Travnik na katerem sva ga nabirala je ekološko čist  kar zadnjih 15 let, tu so se pasli le konji, trava katero je Janko pokosil pa je ostala tam, kot naravno gnojilo. Torej, izvrstna lokacija z resnično superhrano: regratom.

Moje slastno kosilo :-)

Navadni regrat (Taraxacum officinale) je zeljnata travnica, ki raste po slovenskih travnikih, pašnikih, zapuščenih vrtovih in njivah, tudi po Evropi, najdemo pa jo tudi v nekaterih področjih Azije. 

Je starodavna rastlina katero so poznali že antični Grki (cenili so ga kot zdravilo proti očesni bolezni taraxis, od tod izvira tudi regratovo latinsko ime)  in Sloveni - Slovenci ki so živeli na celotnem področju Balkana, današnje Madžarske, Avstrije (pred prihodom drugih plemen s severne Evrope, z južno vzhodne Evrope, kateri so v kasnejših tisočletjih tod ustanovile svoje države in razvila vsaka svojo kulturo), ter sedanje severne Italije (Benečija).

V slovenščini ima regrat veliko imen: mlečje, mlečec, otavčič, farška plata, pljuščanec, rumena rev in smolička. Poznamo od 40 do 60 različnih vrst regrata, ki se med seboj razlikujejo, najbolj razširjen pa je navaden regrat, ki spada v družino nebinovk.

Regrat ima značilne globoko narezane liste in votla gola stebla z rumenimi cvetnimi koški. Cveteti začne v aprilu. Iz cvetov se razvijejo značilne puhaste krogle iz plodov s svilnato dlakavo kodeljico, s pomočjo katere jih naokrog raznaša veter. Regrat ima na dnu stebla veliko listov z nazobčanimi robovi, na vrhu stebla pa se bohoti rumen "cvet". Če ta cvet vzdolžno prepolovimo ugotovimo, da regratov cvet ni cvet, ampak socvetje, katerega sestavlja veliko majhnih cvetov. Cvetovi so zbrani na kupu, da jih lažje opazijo čebele in druge žuželke katere jih oprašujejo. Pri regratu je za uživanje primerna skoraj vsa rastlina. Še posebej uporabni so zeleni listi, ki se (za razliko od cvetov in korenin) in so izvrstni del optimalne prehrane za človeka. Regratovi listi se nabirajo v vseh 4 letnih časih, le med  cvetenjem rastline je okus za spoznanje bolj grenak.

Regrat pa ni izvrstna solata le za ljudi ki se prehranjujemo optimalno, obožujejo ga tudi člani živalskega kraljestva, kot so zajčki, srnjad koze in ovce (herbivorji).

Regratovi listi vsebujejo fruktozo, inulin, grenčino, fenolno kislino, sterole, flavonoide, kalijeve soli in kumarine. Korenine vsebujejo enako vsebino kot listi, nimajo pa kalijevih soli in kumarinov.

V primerjavi s špinačo ali solato, regrat vsebuje veliko več vitaminov, mineralov, prehranskih vlaknin in maščob (vsebuje 1,5% lipidov: oleinsko, palmitinsko, linolno in linolensko kislino) z ugodnejšo sestavo esencialnih aminokislin.

Večina potencialno bioaktivnih sestavin regrata je bilo izoliranih, poleg holeretičnega (spodbujanje izločanja žolčnih kislin), diuretičnega, antirevmatičnega in antiinflamatornega učinka, v zadnjem času pridobiva pozornost še antioksidantno delovanje in morebitni pozitiven učinek pri rakavih bolnikih in številnih dejavnikov tveganja v povezavi z razvojem bolezni srca in ožilja. Številne raziskave podpirajo možnost uporabe regrata celo kot »zdravilno rastlino«.

Regrat - najboljša naravna solata

Regrat vsebuje tudi vitamine A (vsebuje celo več vitamina A kot korenček), B in C, veliko kalija s celo paleto mineralov. Regratu pripisujejo vpliva na presnavljanje maščob in delovanje živčevja. Tako listi kot tudi korenina imajo po zaslugi vsebnosti grenčine diuretične lastnosti. 

Alternativci pravijo da je uživanje regratovih pripravkov koristno pri zastajanju vode v telesu, motnjah v delovanju ledvic in težavah z mehurjem. Regratovi pripravki menda pospešujejo raztapljanje žolčnih kamnov. 

Alternativci z regratovimi pripravki menda blažijo težave revmatičnim bolnikom. Regratovo blagodejno učinkovanje na jetra in krepitev jetrnih funkcij posredno deluje tudi na težave, ki jih povzroča previsoka raven estrogena v telesu. Pravijo tudi, da ga je dobro uživati pri endometriozi in cikličnih bolečinah v dojkah, saj pomaga iz telesa odstranjevati »odvečni estrogen«. 

Nabiranje regrata pa je lahko tudi kočljiva zadeva; ljubitelji ekološke hrane knaj ne upajo preveč, da je regrat ki so ga kupili kot ekološkega resnično bil pobran na ekološko primernem terenu.

Če se na optimalen način, vseh teh težav ne bo, pa tudi regratovih pripravkov - zvarkov ne bo potrebno jemati.

Naravni higieniki – Znanstveniki življenja vemo da regrat nima čudežnih substanc za zdravljenje, razumemo pa da je regrat najboljša naravna solata ki ne zdravi, tudi bolezni ne preprečuje, le povzroča jih ne, saj je s svojo ugodno hranilno – bazo izvrstna naravna hrana za ljudi in oskrbuje organizem z naravnimi, potrebnimi substancami, resnična superhrana torej! 

Dober apetit ti želim :).

Vir:

- Naravna znanost o zdravju.

- Prehranske vrednosti regrata

- González-Castejón M, Visioli F, Rodriguez-Casado A. Diverse biological activities of dandelion. Nutr Rev 2012 Sep;70(9):534-47.

- Duke, James A., Ph.D. The Green Pharmacy. Emmaus, PA: Rodale Press, 1997.
- Superhrana na dosegu roke

Vrhnika, 25 december 2013

KAKŠNA HRANA JE NAJBOLJ PRIMERNA ZA LJUDI

Alois Kolar, BHSc., diplomirani praktik naravne znanosti o zdravju, neodvisni raziskovalec

Najprej vam želim povedati,  da so odkritja nekaterih antropologov povsem drugačna od stališča sistemske - ortodoksne znanosti (naj navedem samo dva: Walker in Bryant), v bližnji prihodnosti jih bo vedno več, toda za to bodo porabili še ogromno denarja davkoplačevalcev in samo to je njihov namen; to omogoča zavlačevano profitabilnost katero prinaša na osnovi denaturirane, devitalizirane, mrtve hrane hranjen človek, na osnovi napačnega življenjskega sloga živeči človek, torej bolan človek, ki ga lahko nato stroka navidezno zdravi in lepo živi od tega zdravljenja (delnice kemično-farmacevtske industrije na osnovi takšnega zdravljenja kotirajo najvišje na vseh svetovnih borzah, ne le slovenski). 

Tako antropolog Dr. Alan Walker kot Dr. Vaughn Bryant sta ugotovila, da je
človek, kot ga slika ortodoksna znanost s sistemsko izobraženimi strokovnjaki, lovec in mesojedec ki na ognju peče grobo razkosane dele živalskih trupel samo mit (šele pred cca 10.000 leti se je postopoma pojavljal ogenj, ki je omogočil pečenje, kuhanje, udomačenje živine in s tem povezanim pitjem mleka, vzgajanje in genetsko manipulacijo žit do današnje oblike, sodobna predelava hrane – kmetijsko predelovalna industrija), nič drugega kot mit! 
Od tod pa začenja »zgodovina človeštva« po zmotnih zaključkih sistemsko izobraženih doktorjev - ortodoksne znanosti torej…

Dr. Alan Walker je pri poglobljenih raziskavah fosiliziranih zob naših starodavnih prednikov ugotovil, da se niso hranili z mesom, listjem, travo, koreninicami, v njihov prehrani je prevladovalo izključno sadje! Ob koncu raziskav je ugotovil: »Nobenih izjem ni! Čisto vsak zob, ki sem ga pregledal, naj je pripadal človečnjaku izpred 12.000.000 let ali homo erecticusu je kazal znake sadjejedstva!«

Tudi naše telo je biološko in fiziološko prilagojeno sadju, zato je pomembno razmišljati, koliko sadja bomo pojedli, ne koliko kalorij - KJ, beljakovin, ogljikovih hidratov, maščob, holesterola: »Dr. Vaughn Bryant, vodja Antropološkega Oddelka na University A & M (College Station)  v Texasu USA je jasno postavil tezo, da se je človek še pred nekaj deset tisoč leti prehranjeval izključno s sadjem in semeni, občasno tudi zelenjavo, listjem, občasno tudi mesom in/ali jajci, ki jih je staknil; pil je vodo, obroki so bili sestavljeni glede na okus in vonj trenutno razpoložljive hrane. 
Vso hrano je užival surovo. 
To svojo trditev je postavil na osnovi poglobljenih raziskav koprolitov. Dr. Bryant je na osnovi analiz ugotovil (mogoče je ugotoviti celo, ali je človek semena zdrobil ali zgrizel, preden jih je pogoltnil, saj semena z žvečenjem razpadejo drugače, kot tista zdrobljena ali zmleta), da je bil jedilnik pračloveka sestavljen iz sadja, orehov, lešnikov, semen in surove zelenjave. Odkril ni nobenih deformacij na okostjih, ki bi kazale na pomanjkanje določenih snovi v njegovi prehrani, le en zob je našel, ki ga je načela zobna gniloba, le en zob v mnogih lobanjah…« (1)

To je bil znova strahovit znanstveni udarec, zadan »učenim glavam«, sistemskim intelektualcem ki pišejo zgodovino človeštva in Učbenike na osnovnih, srednjih, višjih in visokih šolah, medicinskih fakultetah, kjer pridobivajo "znanje" novi - bodoči doktorji...

Kako so različne vrste živih bitij prilagojene na hrano

Gozdni človek - frugivor

V naravi se je vsako živo bitje prilagodilo tako, da si zagotovi hranljive snovi iz določenega vira hrane, saj ima vsako bitje - vsaka vrsta svoje prehrambene zahteve; žal biološki učbeniki obravnavajo prehranjevalne navade le deloma in v glavnem le za živali, učbeniki ki zadevajo prehranjevanje ljudi pa tega sploh ne. Naš zakonito priznan izobraževalni sistem je postal ujetnik ogromnega, mamutskega industrijskega kompleksa (pridelava, predelava, vzrejanje in klanje živali, mesna predelava…). To pomeni, da se ti "intelektualci" prostituirajo na osnovi pridobljene splošno veljavne - napačne izobrazbe z namenom zagotoviti potrebe tistim ki jih pri tem podpirajo - izvrstno plačajo, zato je jasno da znanost o človeški prehrani ni pogojena z dejstvi o človeški fiziološki in biološki sposobnosti presnove hrane, pač pa od zahtev prehranske industrije, ki na osnovi teh zgrešenih, zavajajočih znanstvenih učenj dobro trži svoje produkte, ki povzročajo razvoj vseh oblik bolezni, vključno z rakom in AIDS-em (ne virus HIV¨). Seveda pri tem velja načelo: »Samo bolan človek je profitabilen človek!«

Različne vrste živih bitij lahko razvrstimo po njihovi anatomski, fiziološki in biološki prilagojenosti na specifično vrsto hrane v naslednje kategorije:

-   herbivorji: to so jedci trave in zelenjave, kot so govedo, ovce, koze, jeleni,     srnjad, konji, zajčki, antilope, zebre…

-   gramnivorji: to so bitja, ki se prehranjujejo z zrnjem, žiti: miši in druge vrste glodalcev, ptice, kokoši in imajo mlinček za predpresnovo,

-   insektivorji: netopirji, ptiči in druga bitja, ki se prehranjujejo z insekti,

-   FRUGIVORJI: sadjejede živali – primati, antropoidne opice, ljudje,

-   karnivorji: živali katerih osnovna hrana predstavlja meso, kosti, drobovje, mrhovina; to so mačke, psi, volkovi, levi, leopardi, tigri, skobci, orli, galebi,
-   mrhovinarji - tatovi trupel: šakali, hijene,

-   omnivorji (vsejedci), živali kot so svinje (prašiči, merjasci, tapirji), medvedi, kateri živijo na mešani prehrani sadja, želodov, kostanja, korenin, zelenjave, zrnja, mesa, drobovine, mrhovine…

Ko raziskujemo prehranjevalne navade ljudi po svetu ugotovimo, da so precej različne; na eni strani imamo Laponce in Eskime, ki se preživljajo kot "mesojedci" - karnivorji in zaradi tega umirajo relativno mladi) po drugi strani pa imamo veliko skupin ljudi predvsem v ekvatorialnem področju, ki živijo skoraj ali popolnoma kot frutarijanci - sadjejedci.

V relativno "novejšem času" človeške zgodovine, so bili ljudje predvsem

frutarijanci, sadjejedci; še leta 1975 so bila na Javi in drugih Malezijskih otokih področja, poznana kot "para desas", kjer so se ljudje preživljali od dreves, bogatih s sadeži (paradiž ali raj izhaja iz teh okoliščin). Povsod po Evropi in bližnjem vzhodu so živele za zidovi, zgrajeni iz velikih skal, obzidji skupnosti, kjer so ljudje vzgajali sadovnjake; imenovali so se: raj-i. ti zidovi so varovali drevesa s sadeži pred živalmi, po drugi strani pa so tudi zadrževal vročino in jih ščitili pred vetrovi in zmrzalmi. 

Slovenija, dežela jabolk

Veliko besed s korenom: ava in aval (kot na primer Valhala in Avalon) so bile razvite kot terminologija sadne kulture. Valhala (vikingška nebesa) v originalu pomeni: jama ali skladišče, kjer so shranjevali jabolka, Avalon pa pomeni: dežela jabolk. Kultiviranje sadja je že takrat dosegalo znanstveni  pristop dolgo, dolgo pred formalno zgodovino, katero so intelektualci shranili kot verodostojno. Spoznamo jo skozi narodopisne legende in po ostankih ogromnih kamnitih zidov teh raj-ev, paradiž-ev.

Če smo ljudje naravni frutarijanci, zakaj smo potem zašli iz diete - umetnost hranjenja, za katero smo biološko prilagojeni? 
V naravnem okolju bodo  živali, kot na primer gorile, drobnica in konji raje umrli od stradanja, kot da bi jedli meso, toda šimpanzi in še nekatere sadjejede živali občasno lovijo raztrgajo in jedo meso kakšne druge živali, bolj poredko, vendar to počno. Strokovnjaki so mnenja, da so se šimpanzi tega naučili od ljudi.

Ljudje smo razvili zelo močan instinkt preživetja, posedujemo v primerjavi z ostalimi živimi bitji neverjetno inteligenco ki podpira ta instinkt; pred kakšnimi 3, do  4 milijoni let (tako uradna znanost) smo ljudje prestopili meje naše domovine v tropskih deželah, okolju; če sledimo geološkim zapisom po celotni zemeljski obli, je bila  klima ugodna, gostoljubna in primerna za življenje v skladu našimi - njihovimi frutarijanskimi navadami. Ostanke tropskih rastlin so našli na Aljaski kot tudi na drugih severnih zemljepisnih širinah. 

Zaradi kataklizmičnega dogodka ali dogodkov, nuklearnih vojn ki so povzročili nizke temperature, mraz in ledene dobe, so se ljudje preselili južneje od teh področij, tisti, ki so se odločili vztrajati v novih vremenskih razmerah so morali spremeniti svoje navade - tudi prehranjevalne, če so želeli preživeti, alternativa je bila izginotje iz zgodovine ali drugačen način hranjenja,  kar je pomenilo začetek prehranjevanja z živalmi, torej mesom, mlekom in izdelkom, ki so se jih naučili  pripraviti iz tega, zdaj za njih primarnega živila. Ljudje so zdaj morali načrtovati in se prizadevati za preskrbo s hrano v odnosu na letne čase ali pa bi za vedno izginili iz obličja planeta, to jih je vodilo v način hranjenja z mesom ki je odstopal od prvotnega hranjenja s sadeži. Ta prehranjevalna perverznost ki se je porodila iz nujnosti za preživetje, se kasneje razširila tudi med ljudmi,  katerim to ni (bilo) nujno početi...

Navkljub vsemu se je na našem planetu obdržalo precej skupnosti, ki niso nikoli prekršili njihovo naravno sadno prehrano in so ostali frutarijanci. V letu 1976 so  še bile celo na ostrem podnebju na Himalaji in severovzhodnem Pakistanu frutarianske kulture, če govorimo o Hunzah.

ALI  SMO LJUDJE: mesojedci,	VSEJEDCI,	RASTLINOJE-DCI,	FRUGI-VORI?	sadje- jedci?
MESOJEDCI	VSEJEDCI	RASTLINOJE-DCI	HUMANOIDNE OPICE	ČLOVEK
Zonary Placenta	Placenta non-acciduate	Placenta non- acciduate	Discoidal Placenta	Discoidal P  Placenta
So štirinožni	So štirinožni	So štirinožni	Dve roki, dve nogi	Dve roki, dve nogi
Imajo kremplje	Imajo kopita	Kopita, parklji	Roke, dlani, prsti, ploščati nohti	Roke, dlani, prsti, ploščati nohti
Vodo pijejo tako, da jo z jezikom dvignejo v grlo	Vodo pijejo tako, da jo z jezikom dvignejo v grlo	Vodo pijejo tako, da jo sesajo	Vodo pijejo tako, da jo sesajo	Vodo pijemo tako, da jo sesamo
Hodijo po 4	Hodijo po 4	Hodijo po 4	Hodijo pokončno	Hodimo pokončno
Imajo rep	Imajo rep	Imajo rep	Brez repa	Brez repa
Oblika glave omogoča kopanje po trupu in trganje notranjosti	Oblika glave omogoča trganje mrhovine, mesa, ritje po zemlji	Oblika glave omogoča trganje rastlinske hrane, čeljust premikajo vertikalno gor in dol in tudi horizontalno na stran - prežvekovanje	Oblika glave jasno nakazuje, da nimajo sposobnosti trganja drobovja, mesa in trave	Oblika glave jasno nakazuje, da nimamo sposobnosti trganja drobovja, mesnega tkiva, trave
Oči na straneh, binokularni vid	Oči na straneh, binokularni vid	S plenilci - oči na straneh, veliko vidno polje, Brez plenilcev: naprej usmerjene oči, binokularni vid	Oči spredaj, binokularni vid, humanoidne opice nimajo naravnih plenilcev	Oči spredaj, binokularni vid, ljudje nimamo naravnih plenilcev
Koža brez por	Koža s porami	Koža s porami	Na milijone por	Na milijone por
Nimajo ustnic ali vrečaste lične strukture	Nimajo ustnic in vrečaste lične strukture	Imajo uporabne ustnice in vrečasto lično strukturo	Imajo lepo oblikovane ustnice in vrečasto lično strukturo	Imamo lepo oblikovane ustnice in vrečasto lično strukturo
Slabo razviti sekalci (zobje)	Zelo dobro razviti sekalci		Dobro razviti sekalci	Dobro razviti sekalci
Koničasti zobje mlevniki	Koničasti zobje mlevniki		Topi podočniki, kočniki	Topi podočniki, kočniki
Majhne žleze slinavke	Dobro razvite žleze slinavke	Dobro razvite žleze slinavke	Dobro razvite žleze slinavke	Dobro razvite žleze slinavke
Kisla reakcija sline in urina	Kisla reakcija sline in urina	Bazična reakcija sline in urina	Bazična reakcija sline in urina	Bazična reakcija sline in urina
Razkav, hrapav, tenak jezik	Gladek jezik, debel, za obračanje hrane	Gladek jezik, debel, za potiska-nje rast. hrane med mlevnike	Gladek jezik, debel za potiska-nje sadja med podočnike, kočnike, mlevnike	Gladek jezik, debel, za potiska-nje sadja med podočnike, kočnike mlevnike
V jetrih se nahaja encim urikaza, za razkroj sečne kisline, s katerim lahko razgradijo 10 do 15 krat več sečne kisline, kot rastlinojedci	Jetra vsebujejo encim urikazo za razkroj sečne kisline, ki je od 10 do 15 krat višja kot pri rastlinojedih živalih	Jetra imajo nizko toleranco za sečno kislino	Jetra imajo nizko toleranco za sečno kislino, telo ne proizvaja encima urikaze	Jetra imajo nizko toleranco za sečno kislino, telo ne proizvaja encima urikaze
Dojke na trebuhu	Dojke na trebuhu	Dojke na trebuhu	Mlečne žleze in dojke na prsih	Mlečne žleze in dojke na prsih
Enostaven, okrogel želodec	Enostaven okrogel želodec, velik	Želodec razdeljen na 3 dele, kamele 4	Želodec z dvanajstnikom (drugi želodec)	Želodec z dvanajstnikom (drugi želodec)
Prebavni trakt je 3 krat daljši od trupa in omogoča hitro izločanje odpadkov mesne presnove	Prebavni trakt je 10 krat daljši od trupa živali	Prebavni trakt je od 8 do 10 krat daljši od trupa in je dizajniran za sočenje hranljivih snovi iz rastlinskih vlaken, trave…	Prebavni trakt je vsaj 12 krat daljši od trupa in je sestavni del izvrstno razvitega sokovnika	Prebavni trakt je vsaj 12 krat daljši od trupa in je sestavni del najbolje razvitega sokovnika na svetu – človeški  presnovi sistem
Prebavni trakt je gladek	Prebavni trakt je gladek in naguban	Prebavni trakt je gladek in naguban	Prebavni trakt je naguban, nabran, zavit, vrečast	Prebavni trakt je naguban, nabran, zavit, vrečast
Prebavni sistem ima sposobnost izločiti velike količine holesterola	Prebavni sistem ima sposobnost izločiti velike količine holesterola	Prebavni sistem nima sposobnosti izločanja tujega holesterola	Prebavni sistem nima sposobnosti izločanja tujega holesterola	Prebavni sistem nima sposobnosti izločanja tujega holesterola
Prehranjujejo se z mesom	Prehranjujejo se z mesom, mrhovino in rastlinami	Prehranjujejo se travo, rastlinami in zelišči	Prehranjujejo se s sadjem in oreščki, semeni	Prehranjujemo se s sadjem, oreščki in semeni

                                                                                                  Človeško telo se nikoli ni uspelo prilagoditi mesu, mesnim izdelkom, mleku in mlečnim izdelkom, kuhani, termično obdelani hrani, od tod izvirajo vse oblike bolezni - tudi rak, vendar umetnost medicine s svojimi "doktorji" tega še ni sposobna razumeti... 

Ljudje smo uvrščeni v kategorijo frugivorjev, saj smo najbolje usposobljeni

za obiranje in učinkovito presnovo surove hrane: svežega, surovega, zrelega

sadja, nekaj zelenjave, oreškov, lešnikov, semen v že znanih večkrat napisanih razmerjih, pol litra ali več doma pripravljenih svežih zelenjavnih ali sadnih sokov dnevno; takšen način prehrane se imenuje Optimalna prehrana in je skupaj z optimalnim slogom -  slogom Naravnega zdravja – Naravne higiene najboljša osnova za vitko, vitalno, zdravo, za življenje sposobno telo, telo ki ne potrebuje navideznega zdravljenja stroke ali kakšne čudne "alternative". 
Vse to učimo in promoviramo tudi z lastnim 100% zgledom v Klubu Naravnega zdravja – Club of Natural Health, kot edini tovrstni organizaciji v Sloveniji.

Viri:

- Naravna znanost o zdravju
- (1), P. Newhouse, Je Controle Mon Stress, p.79-80. 
- Kakšna hrana je najbolj primerna za ljudi

Prvič objavljeno v Znanosti življenja 2003 (glasilo Kluba Naravnega zdravja - Club of Natural health).

Chiclayo - Lambayeque, Perú jueves 5 de deciembre de 2013