Alois Kolar, B.HSc.
Ali ste vedeli da kis močno zmanjšuje ali celo ustavi presnovo zaužite hrane in da se to zgodi že v zelo majhnih količinah?
Močno zmanjšanje oziroma blokada presnove se zgodi zato, ker kis onemogoča ali popolnoma onemogoči delovanje ptialina, od tod torej izhaja ljudem poznana oblika hujšanja - kisu dodajo še med, katera je za organizem škodljiva.
Če še uporabljate kis - to je le stvar navade, okusa (Čehi, Slovaki, Nemci menijo da mora biti solata sladka in jo posujejo s sladkorjem), jeste pasterizirane kumarice, gobe vložene v kisu in drugo zelenjavo, solato in potem tovrstno hrano jeste v kombinaciji z žitaricami (kruh, makaroni, špageti, pizza), krompirjem, bo vaš prebavni sistem blokiran in hrana ne bo prebavljena, absorbcija vitalnih substanc bo ob taksni že osiromašeni, termično obdelani hrani še slabša.
Kis vsebuje tudi alkohol, ki zmanjšuje ali blokira presnovo beljakovin.
Če še vedno menite da vaša solata mora biti kisla, potem priporočam sok dveh ali treh limet ali ene limone.
Trujillo - Perú, 22.11.2012
Thursday, November 22, 2012
Sunday, November 18, 2012
BELJAKOVINE V PREHRANI ČLOVEKA
Alois Kolar, B.HSc.
V prehrani človeka so beljakovine največkrat zastopane čustveno, ne razumsko; samo poskušajte vzeti klobaso, pečenko, hamburger, pečenega
piščanca, sendvič "mesojedcu", takoj vas bo vprašal: "Ampak jaz
- ljudje vendar potrebujemo beljakovine za zdravo življenje, kajne? Tako smo se učili v šoli, tako nam povedo "zdravniki", o tem pišejo strokovnjaki za prehrano!"
Že če boste povedali svojim prijateljem, da ste
vegetarijanka/anec (ne "vegetarijanec/nka", ki jé ribe, sir, jogurt,
pije kravje ali kozje mleko...), bodo zelo verjetno postali zaskrbljeni,
morda boste zanje postali "moteč faktor" in uspešno indoktrinirani od
doktorjev medicinske stroke, raznovrstnih diplomiranih dietetikov, inženirjev
živilske tehnologije, celo "zdravilcev" vas bodo spraševali tako kot
so mene: "Ja, kje pa potem ti dobiš za zdravo življenje potrebne
beljakovine?"
Tako hudo jih bo skrbelo kot da že umirate, kar pa sploh ne
čudi, saj večina ljudi zelo malo ve o tej
temi, tudi doktorji medicine spadajo mednje.
Največ
informacij o beljakovinah in njihovih potrebah pride v javnost od tako imenovanih Specialno Interesnih Skupin,
kot npr. "pridelovalcev", rejcev (kmetje govorijo kar o proizvodnji mesa
- kar je eden najgrših izrazov, kot da pri tem ne gre za življenja živih
bitij, ki so že ob rojstvu samem obsojena na nenaravno trpljenje, na zakol - na
nasilno smrt zato, da si bo pervertirani, zarukani dvonožni primat s strokovno
odrezanimi kosi mesa iz njihovih trupel, osmojenimi na žaru ali kako drugače
termično obdelanimi prijedel bolezen,
meso ni naravna hrana za
človeka!) in predelovalcev mesa (mesne industrije) in proizvajalcev mleka
oziroma mlečnih proizvodov (mlečne industrije).
Posledično torej povprečna oseba verjame, da je hrana v obliki večjih količin mesa, jajc, mleka, sirov zelo zaželena; toda, ta hrana dokazano povzroča raka, povzroča bolezni ožilja in srca, vendar: ta hrana vsebuje magične substance, imenovane proteini ali beljakovine in takšno hrano (žal) silovito promovira umetnost medicine - njeni "doktorji" v vseh sredstvih javnega obveščanja kot nujno potrebno za razvoj otrok, mladostnikov in zdravje odrasle populacije.
Še več, v laboratorijih celo izdelujejo te substance in jih promovirajo - strokovno seveda, kot nujno potrebne dodatke k prehrani. Umetnost medicine deluje v navezi s kemično-farmacevtsko industrijo, industrijo hrane tako, da forsira populacijo k nakupu in hranjenju s hrano zaradi katere ljudje zbolijo, potem pa jih je potrebno navidezno zdraviti z drogami - zdravili, ki jih zopet proizvaja kemično-farmacevtska industrija, katera s svojimi delnicami na vseh nacionalnih borzah kotira najvišje...
Posledično torej povprečna oseba verjame, da je hrana v obliki večjih količin mesa, jajc, mleka, sirov zelo zaželena; toda, ta hrana dokazano povzroča raka, povzroča bolezni ožilja in srca, vendar: ta hrana vsebuje magične substance, imenovane proteini ali beljakovine in takšno hrano (žal) silovito promovira umetnost medicine - njeni "doktorji" v vseh sredstvih javnega obveščanja kot nujno potrebno za razvoj otrok, mladostnikov in zdravje odrasle populacije.
Še več, v laboratorijih celo izdelujejo te substance in jih promovirajo - strokovno seveda, kot nujno potrebne dodatke k prehrani. Umetnost medicine deluje v navezi s kemično-farmacevtsko industrijo, industrijo hrane tako, da forsira populacijo k nakupu in hranjenju s hrano zaradi katere ljudje zbolijo, potem pa jih je potrebno navidezno zdraviti z drogami - zdravili, ki jih zopet proizvaja kemično-farmacevtska industrija, katera s svojimi delnicami na vseh nacionalnih borzah kotira najvišje...
Torej, ko končno smo
pripravljeni ločiti čustva od razlogov in oglaševanje, propagando od dejstev, se moramo
najprej izobraziti o resničnih potrebah organizma glede beljakovin, moramo
raziskati, koliko beljakovin zares potrebujemo, kako in kje jih najlažje dobimo
in kaj sploh so beljakovine.
Organizem potrebuje beljakovine iz dveh razlogov:
1. Rast
2. Obnovo in zamenjavo tkiv
Beljakovine niso potrebne za mišično energijo, povečano aktivnost ali kot vir energije:
2. Obnovo in zamenjavo tkiv
Beljakovine niso potrebne za mišično energijo, povečano aktivnost ali kot vir energije:
1. Rast Vlogo beljakovin je zagotovo lahko najbolje
ponazoriti v razvoju otrok in novorojenih živali. Pri raziskavah so odkrili
relativno visoko količino beljakovin v mleku doječih mater znamenom
zagotavljanja rasti tkiv pri dojenčkih; potrebe po beljakovinah so največje
takrat, kadar je rast najhitrejša.
2. Primerjava vsebnosti beljakovin v materinem mleku do 6 in
po 6. mesecu rojstva otroka:
Kot vidimo, se beljakovine v materinem mleku začnejo zniževati takoj,ko se otrokova rast začne upočasnjevati.
Kot vidimo, se beljakovine v materinem mleku začnejo zniževati takoj,ko se otrokova rast začne upočasnjevati.
Zelo zanimivo je opozoriti, daje odstotek
beljakovin, najdenih v materinem mleku domala enak odstotku beljakovin v večini
vrst sadja in zelenjave. Na primer: grozdje: 1,3% beljakovin, malina: 1,5%
beljakovin, dateljni: 2,2% beljakovin... Prav tako lahko odkrijemo povezavo
med vsebnostjo beljakovin v mleku doječih živali in stopnjo rasti njihovih
mladičev v naslednji študiji - glej tabelo spodaj.
Največja potreba po beljakovinah v prehrani se pri večini živalih pojavi v obdobju, ko novorojenček podvaja svojo maso, pridobljeno ob rojstvu. Pri tem je zelo pomembno, da končno uvidimo, da je vsebnost beljakovin v materinem mleku ki je optimalna naravna hrana, ki jo je mati Narava pripravila za hitro rast mladička veliko, veliko nižja, kot je v običajni prehrani priporočena s strani specialistov, zaradi visoke vsebnosti beljakovin, kot npr:. meso, stročnice. Beljakovine so zares pomembne za rast, lahko pa si zastavimo vprašanje o menda tako potrebni visoko beljakovinski hrani.
2. Obnova in zamenjava tkiv
Naslednja vloga beljakovin je v obnovi tkiv in - ali zamenjavi odmrlih - mrtvih celic. Med 18 in 22 letom starosti, ko človeški organizem doseže svojo polno rast, potrebuje beljakovine le za oskrbo ob izgubi ali odmrtju predhodnih celic. Degeneriranje celic in njihovi odpadki se pojavijo v največji meri zaradi toksikoze v telesu samem. Če spremenimo svoj življenjski slog in privzamemo takšnega - vključno z dieto - ki proizvaja minimalno količino strupov v telesu, se količina proizvedenih strupov opazno zniža; kot rezultat tega se seveda aktualne beljakovinske potrebe močno zmanjšajo.
Beljakovine - ne kot vir energije
Beljakovine niso direkten vir energije za telo in mišično aktivnost. Pri mišični aktivnosti se dušik - kot rezultat rabe beljakovin - poveča za komaj omembe vredno vrednost; nasprotno pa je izločanje ogljikove kisline in absorbcija kisika tista, ki narašča; te spremembe nakazujejo, da lahko uporabljamo energijo, ki je proizvedena v glavnem iz hrane, ki ne vsebuje dušika, kot npr:. ogljikovi hidrati, maščobe in ne iz beljakovin. Seveda je res, da telo lahko uporabi beljakovine za proizvodnjo goriva za fizično aktivnost, vendar ne skozi proces predelave beljakovin v formo ogljikovih hidratov. Beljakovine se uporabljajo kot gorivo edino v primeru visokega vnosa teh substanc v telo ali pri pomanjkanju ogljikovih hidratov; če pride do tega, telo loči dušikove snovi od beljakovinskih molekul in uporabi preostanek ogljikovih vsebnosti za proizvodnjo goriva. Ta proces ne samo da vpliva na izgubo energije, temveč povzroča nepotrebno preobremenjenost jeter, ledvic in drugih organov, ki se trudijo izločiti neuporabne dušikove odpadke.
Vnos hrane, ki vsebuje visoko
vsebnost beljakovin povzroča močna vnetja ledvic, ki so preobremenjena z
izločanjem sečne kisline - uree, ki se sprošča ob razčlenitvi beljakovin
živalskega izvora in ob istočasni preobremenjenosti zaradi takšnega načina
prehranjevanja že izčrpanih jeter, neverjetni "doktorji" pa za takšna
bolezenska - vnetna stanja še vedno krivijo viruse in bakterije...
Koliko beljakovin potrebujemo?
Nobeno področje prehranjevalnih potreb ni tako močno kontraverzno, kot so dnevna beljakovinska priporočila. Sistemski nutricionisti in drugi znanstveniki so izdelali priporočila, ki varirajo med seboj za več kot 600%. Da bi se približali realni količini naših beljakovinskih potreb, moramo najprej razumeti na kakšen hudo znanstven način so bili izdelani in splošno sprejeti nekateri standardi, ki žal veljajo še danes.
Ozadje sedanjih beljakovinskih priporočil
Baron Von Liebig je v poznem 19. stoletju bil prvi raziskovalec hrane, ki je ločil hrano na beljakovine (dušikove substance) in ogljikovodike (ne-dušikove substance). Ker je sestava mišic v glavnem beljakovinska, je Gospod Baron Liebig zaključil (nepravilno), da beljakovine oskrbujejo mišice z energijo in da mora biti vnos beljakovin v odnosu od telesne aktivnosti. Liebig je bil prvi znanstvenik, ki je izdelal priporočila za vnos beljakovin.
Določil je potrebe telesa po beljakovinah na osnovi merjenj konzumiranja aktualne količine beljakovin skupine moških, ki so bili zelo fizično aktivni in so uživali "težko" hrano.
Baron Von Liebig
Razmišljal je, da bi z merjenjem vnosa beljakovin
moških, ki so uživali več hrane, kot povprečni ljudje in delali težja dela kot
običajni ljudje, lahko prišel do varnih priporočenih količin vnosa beljakovin
za vse ljudi. No, na ta način je Liebig ugotovil, da lahko vnos okrog 120 g
beljakovin dnevno popolnoma zadovolji potrebe povprečno aktivnega odraslega
človeka. (17 jajc, en kg mesa, 69 dag mandeljnov.).
Nobeno področje prehranjevalnih potreb ni tako močno kontraverzno, kot so dnevna beljakovinska priporočila. Sistemski nutricionisti in drugi znanstveniki so izdelali priporočila, ki varirajo med seboj za več kot 600%. Da bi se približali realni količini naših beljakovinskih potreb, moramo najprej razumeti na kakšen hudo znanstven način so bili izdelani in splošno sprejeti nekateri standardi, ki žal veljajo še danes.
Ozadje sedanjih beljakovinskih priporočil
Baron Von Liebig je v poznem 19. stoletju bil prvi raziskovalec hrane, ki je ločil hrano na beljakovine (dušikove substance) in ogljikovodike (ne-dušikove substance). Ker je sestava mišic v glavnem beljakovinska, je Gospod Baron Liebig zaključil (nepravilno), da beljakovine oskrbujejo mišice z energijo in da mora biti vnos beljakovin v odnosu od telesne aktivnosti. Liebig je bil prvi znanstvenik, ki je izdelal priporočila za vnos beljakovin.
Določil je potrebe telesa po beljakovinah na osnovi merjenj konzumiranja aktualne količine beljakovin skupine moških, ki so bili zelo fizično aktivni in so uživali "težko" hrano.
Baron Von Liebig
V samem začetku raziskav in primerjanj lahko ugotovimo, da
so bile ugotovljene in določene količine beljakovin izjemno visoke; čeprav so
raziskave v Nemčiji leta 1887 pokazale, da dnevni vnos beljakovin v višini 40 g
popolnoma zadovolji potrebam človeka - torej le 1/3 do takrat priporočene s
strani Liebig-a in Voit-a, so se stari standardi teh dveh raziskovalcev trdno
zasidrali v akademskih glavah medicinskega establišmenta, ki je vztrajno
verjel, da visoko beljakovinska dieta koristi zdravju, zakaj naj bi torej
zniževali priporočila. Po mnogih eksperimentih, ki so dokazovali da je vnos beljakovin
med 30 in 40 g dnevno popolnoma zadovoljiv, je mogočni akademski medicinski
establišment vendarle znižal priporočila na 60 - 70 g.
Torej, kar polovica od prej predpisanih dnevnih vnosov beljakovin, je tudi zdaj še vedno 50% previsoka, celo ob konservativnih prehranjevalnih standardih. Danes pa s podporo mesne, mlečne in jajčne industrije beljakovinska priporočila še vedno dosegajo okrog 70 g dnevno zlasti če gre za beljakovine živalskega izvora.
Celoten tekst
Torej, kar polovica od prej predpisanih dnevnih vnosov beljakovin, je tudi zdaj še vedno 50% previsoka, celo ob konservativnih prehranjevalnih standardih. Danes pa s podporo mesne, mlečne in jajčne industrije beljakovinska priporočila še vedno dosegajo okrog 70 g dnevno zlasti če gre za beljakovine živalskega izvora.
Celoten tekst
PREHRANA NA OSNOVI 4 KRVNIH SKUPIN
OSNOVNI VZROK BOLEZNI
Alois Kolar, B.HSc.
Osnovni vzrok simptomov (bolezni) je naraščajoča zastrupljenost organizma (toksikoza) zaradi napačnega načina prehranjevanja (takšnega kot zastopa tako imenovana "stroka" ), uživanja socialnih drog, dovoljenih drog katere lahko kupite brez recepta, uživanja drog predpisanih z recepti, uličnih drog in napačen življenjski slog v celoti.
Osnovni vzrok toksikoze pa je toksična reakcija organizma ki živi in se prehranjuje s termično obdelano (kuhano, pečeno, konzervirano...) hrano, katero proizvaja in zagovarja živilska industrija ob močni podpori doktorjev medicinske znanosti, sistemskih nutricionistov ter seveda inženirjev živilske tehnologije.
Vzrok bolezni niso bakterije, ne virusi!
Znanstveno – logično stališče resničnih znanstvenikov življenja je, da so bakterije naši simbiotični partnerji, torej integralni deli človeškega organizma in da ne povzročajo bolezni, brez bakterij namreč sploh ne bi mogli živeti, na trilione bakterij je ves čas prisotno v našem organizmu.
Osnova biološkega življenja je sožitje, simbioza - tu ni mesta za vojno in uničevanje z uporabo kemično-farmacevtskih drog. Vojna in uničevanje v primeru biološkega življenja sta nekaj, kar so si lahko izmislili le bolni zločinski možgani tovrstnih "znanstvenikov" in njihovih finančnih podpornikov.
Osnovni vzrok simptomov (bolezni) je naraščajoča zastrupljenost organizma (toksikoza) zaradi napačnega načina prehranjevanja (takšnega kot zastopa tako imenovana "stroka" ), uživanja socialnih drog, dovoljenih drog katere lahko kupite brez recepta, uživanja drog predpisanih z recepti, uličnih drog in napačen življenjski slog v celoti.
Osnovni vzrok toksikoze pa je toksična reakcija organizma ki živi in se prehranjuje s termično obdelano (kuhano, pečeno, konzervirano...) hrano, katero proizvaja in zagovarja živilska industrija ob močni podpori doktorjev medicinske znanosti, sistemskih nutricionistov ter seveda inženirjev živilske tehnologije.
Vzrok bolezni niso bakterije, ne virusi!
Znanstveno – logično stališče resničnih znanstvenikov življenja je, da so bakterije naši simbiotični partnerji, torej integralni deli človeškega organizma in da ne povzročajo bolezni, brez bakterij namreč sploh ne bi mogli živeti, na trilione bakterij je ves čas prisotno v našem organizmu.
Osnova biološkega življenja je sožitje, simbioza - tu ni mesta za vojno in uničevanje z uporabo kemično-farmacevtskih drog. Vojna in uničevanje v primeru biološkega življenja sta nekaj, kar so si lahko izmislili le bolni zločinski možgani tovrstnih "znanstvenikov" in njihovih finančnih podpornikov.
Strukture, ki bi jih sicer lahko imenovali virusi v človeškem ali živalskem telesu ne obstajajo in jih v v povezavi z različnimi imeni bolezni (aids, sars, ptičja gripa, in zadnji "biser" stroke: rak na materničnem vratu) telesnih tekočinah nikoli - ponavljam: nikoli niso odkrili! So le blišč (profit) in beda zgrešene medicinske znanosti, katera je na veliko žalost splošno priznana znanost.
Bakterije, virusi niso povzročitelji bolezni, bolezni niso nalezljive!
Tudi nemški molekularni biolog Dr. Stefan Lanka pravi: "Zelo pomembno je vedeti, da so virusi sestavni deli zelo preprostih organizmov, na primer enoceličnih klorela alg confervacea in sestavni deli mnogih bakterij. Takšne virusne komponente imenujemo fagi. V kompleksnih organizmih, zlasti v ljudeh, v živalih takšnih struktur ki bi jim lahko rekli virusi, še nihče ni videl!"
Naše načelo je: "Da bi bili zdravi moramo živeti zdravo!"
Bakterije, virusi niso povzročitelji bolezni, bolezni niso nalezljive!
Tudi nemški molekularni biolog Dr. Stefan Lanka pravi: "Zelo pomembno je vedeti, da so virusi sestavni deli zelo preprostih organizmov, na primer enoceličnih klorela alg confervacea in sestavni deli mnogih bakterij. Takšne virusne komponente imenujemo fagi. V kompleksnih organizmih, zlasti v ljudeh, v živalih takšnih struktur ki bi jim lahko rekli virusi, še nihče ni videl!"
Naše načelo je: "Da bi bili zdravi moramo živeti zdravo!"
Resnična življenjska znanost - naravna znanost o zdravju, imenovana tudi Naravno zdravje - Naravna higiena nikakor ne odobrava: v vseh sredstvih javnega obveščanja neprestanega zastraševanja (ki ga izvajajo doktorji medicine - medicinski establišment, katerega potiska naprej kemično-farmacevtska industrija) in zavajanja strokovne in laične javnosti o zlobnih, skrivnostnih, zahrbtnih bakterijah, zlasti virusih (takšne lastnosti imajo le ljudje), ne "preventive" kot jo razume stroka: ne neprestanih preventivnih pregledov, ne prisilnega vakciniranja, niti navideznega zdravljenja z drogami kemično-farmacevtske industrije!
Ko živimo zdravo je takšna "preventiva" nepotrebna, nesmiselna, škodljiva (mamografija na primer), kot tudi navidezno zdravljenje s predpisovanjem kemično-farmacevtskih drog!
Beseda dieta izhaja iz grščine: »Diaita«, pomeni pa umetnost hranjenja; temelji pa na surovi, celostni, sveži naravni rastlinski hrani katero imenujemo tudi Optimalna hrana (sveže, primerno zrelo sadje, sveža zelenjava, nepraženi oreški, orehi, semena, sveži doma pripravljeni sadni in/ali zelenjavni sokovi popiti takoj po pripavi, s čim manjso uporabo pesticidov in herbicidov v procesu gojenja in zorenja, surova kokošja jajca - naši starodavni predniki so konzumirali ptičja, pred udomačenjem kokoši), za katero smo ljudje biološko, fiziološko in anatomsko prilagojeni.
Takšen način hranjenja ne povzroča bolezenskih stanj, telesu pa omogoči da se pozdravi samo.
Takšen način hranjenja ne povzroča bolezenskih stanj, telesu pa omogoči da se pozdravi samo.
Le na tak način lahko dosežemo trajno najvišjo stopnjo zdravja; poudarek je na Optimalni dieti. Ob spremembi načina prehranjevanja pa moramo spremeniti tudi destruktivne dnevne navade meščanskega načina življenja v optimalni življenjski slog, imenovan tudi slog Naravnega zdravja – Naravne higiene, kamor spada tudi optimalna hrana.
Natural science of health - Ciencia natural de salud
Natural science of health - Ciencia natural de salud
Subscribe to:
Posts (Atom)