RASTLINSKA HRANA JE KLJUČNEGA POMENA ZA NAJVIŠJO, TRAJNO STOPNJO ZDRAVJA

Alois Kolar

Najboljša hrana za človeka

Rastlinska hrana je tista ki kaže na škodljiv, uničevalen vpliv hrane živalskega

izvora in je najboljša hrana za človeka - ljudje smo najbolje prilagojeni za hrano rastlinskega izvora, torej sadje v mono obrokih, zelenjavo lahko mešamo med sabo vendar nikoli s sadjem, sadni ali zelenjavni sokovi pripravljeni doma in popiti takoj po pripravi, semena in oreščki katere prav tako jemo v samostojnem, mono obroku.

Vsa hrana živalskega izvora (z izjemo materinega mleka) ima določene negativne značilnosti, ki postavljajo pod vprašaj njeno hranljivo vrednost. 

Najprej je potrebno razumeti, da hrana živalskega izvora v organizmu povzroča pravo beljakovinsko razdejanje. 
»Celo skromna raba mesa, rib in proizvodov mlečne industrije  povzroča v organizmu  prenasičenost z beljakovinami, to je eden izmed najbolj nevarnih prehranjevalnih  prekoračitev - ekscesov«, ugotavlja Dr. R. Cinque in nadaljuje: »Raziskave so pokazale, da visoko beljakovinska prehrana povzroča hitro  staranje in zgodnjo degeneracijo, prevelik vnos beljakovin povzroča izrazita vnetja jeter in ledvic ter pušča kisle usedline – odpadke v krvi in tkivih, ki pa morajo biti nevtralizirane s sicer  prepotrebnimi bazotvornimi mineralnimi rezervami za normalno, optimalno delovanje, ki jih organizem žrtvuje v ta namen.«

Močno nagubana koža

V procesu staranja je značilen prenos kalcija iz kosti v mehka tkiva, kot  so arterije (ateroskleroza), v optične leče (katarakta), v sečevode (ledvični kamni), v kožo (nagrbančena, močno nagubana koža), v sklepe (osteoartritis), na srčne zaklopke (povzroča zožitev srčnih zaklopk – valvularna stenosa in s tem nezadostno dejavnost srca), v kite in vezi (povzroča mrzla ramena – reumatoidni artritis)...

Seveda umetnost medicine »ne pozna vzrokov za razvoj bolezni«, mogočni, akademsko izobraženi medicinski establišment kot povzročitelje bolezni raje krivi zlobne, zahrbtne viruse, bakterije, kar je vse prej kot znanstveno!

»Raziskave so pokazale«, pravi Dr. R. Cinque, »da ta proces vodi do osteoporoze, vodi v razvoj sključenosti, povzroča kifozo – grbavost hrbtenice, vodi v spontane zlome kosti in druge anomalije, ki so zelo značilne za staranje. Visoko beljakovinska hrana, ki jo večina populacije uživa dnevno (zaradi akumulacije fosforne, žveplene, sečne in drugih kislin) pospešuje  demineralizacijo kosti in povzroča vnos kalcificiranih depozitnih snovi v mehka tkiva.«

Seveda bi se lahko pojavili argumenti, da lešniki, oreščki in semena v njihovem naravnem stanju vsebujejo prav take vrednosti beljakovin kot meso, mlečni proizvodi in da bi lahko beljakovine v njih prav tako povzročale ekscese. Dejstvo je, da večina ljudi zlahka poje prgišče, oreščkov, semen, lešnikov dnevno, po drugi strani pa le peščica ljudi zmore pojesti majhne količine jogurta-ov, v restavracijah servirajo vsaj 350 g  mesa ali različnih vrst mesa z vso ostalo hrano, prilogami. 

Ljudje jedo velikih količinah skuto, različne vrste sirov, pijejo kravje mleko - celo tako imenovani vegetarijanci; preprosta resnica je, da beljakovine živalskega izvora vodijo neprimerno bolj v prenajedanje - prenažiranje, kot beljakovine rastlinskega izvora.

Poleg vsega ne moremo mimo dejstva, da so vse te beljakovine živalskega izvora še termično obdelane, s transi in tudi po tej plati nesprejemljive za človeški organizem! 

Seveda tudi takšno hrano priporoča umetnost medicine – znanost torej, kot tudi nekatere tako imenovani alternativne skupine, alternativni »doktorji«, celo "doktorji" abstraktnih znanosti, zdravilci – padarji, med njimi tudi zagovorniki tako imenovane »uravnotežene prehrane« - makrobiotiki…

Ne smemo pozabiti, da so rakave celice okarakterizirane kot pobegle beljakovinske sinteze in hitre celične delitve, beljakovinske sinteze celic pospešuje povečan vnos beljakovin, zato ne preseneča odkritje, da je rak tesno povezan z ekscesnim vnosom beljakovinske hrane v človeški organizem; seveda je direktna povezava med vnosom beljakovin v prehrani in pogostnostjo raka po svetu. Američani, Avstralci in Evropejci – zlasti zahodni – ki jedo največje  količine beljakovinske hrane, beležijo največji porast raka, medtem ko na kitajskem podeželju, vzhodni Indiji in Indijanci v južni Ameriki beležijo najnižjo stopnjo rakavih primerov.

Hrana živalskega izvora je nabito polna najslabše vrste maščob – nasičenih,

holesterolnih maščob. 

Na tone evidenc je zabeleženih ravno o vplivu in vzrokih vnosa živalskih maščob in beljakovin na razvoj kardio-vaskularnih bolezni (bolezni ožilja in srca), ki se karakterizirajo kot odpadki nasičenih maščob in holesterola, naloženih na stene žil, mnogih, različnih vrst tumorjev, rakastih tvorb, vključujoč rak na prsih, črevesni rak, rak na debelem črevesu in rak jeter. 
Multipla skleroza in sladkorna bolezen je prav tako tesno povezana z uživanjem maščob in beljakovin  živalskega izvora.

Presenetljivo je, da ljudje, ki se prehranjujejo  s hrano, ki temelji na relativno nizkem nivoju maščob, hrano, ki je relativno nizko – beljakovinska, v glavnem so vegetarijanci na optimalni - surovi, presni prehrani, frutarijanci  (frugivorji) beležijo  zelo nizko stopnjo raka ali pa sploh ne (1).

Pogostnost raka, cist, tumorjev in srčnih bolezni pri verski skupini American Seventh Day Adventists (v Sloveniji so to skupino poimenovali Adventistična cerkev) se je najbolj približala optimalnem načinu prehranjevanja in raziskave kažejo, da je pri njih pogostnost raka za polovico manjša kot pri ostali vsejedi populaciji. Njihov jedilnik vsebuje velike količine sadja in zelenjave, v naravnem, presnem stanju, čeprav jedo tudi žitne produkte, kakšna polovica od njih pa občasno tudi kakšen obrok hrane živalskega izvora.

Dr. R. Cinque ugotavlja: »Meso, ribe, jogurt in siri vsebujejo ogromno  različnih gnilobnih produktov zaradi njihovega bakteriološkega razkroja. Vnos hrane v telo, ki je  že delno – pokvarjena  seveda ne moremo smatrati kot prakso Naravne higiene – naravnega zdravja, navkljub argumentom privržencev  fermentirane hrane, če govorimo o znamenitih vrstah  jogurtov, skute in sirov. Tudi meso vsebuje velike količine končnih produktov metabolizma živali, na primer sečno kislino, ko ostane v tkivih ob usmrtitvi živali. 

Ti odpadke so strupeni, dražeči in povzročajo vnetja v človeškem telesu.

Upoštevati moramo tudi, da so živalski produkti rezervoar za pesticide, herbicide in različne vrste drog, hormonov kot posledica hormonskih terapij živali  in anorganskih onesnaževalcev, torej je veliko dobrih razlogov da se jim izognemo.«

Največji problem pri vsem tem je, da umetnost medicine, ortodoksna - sistemska nutricionistična znanost pa seveda inženirji živilske tehnologije še vedno neprestano poudarjajo, pišejo, učijo, predavajo tem, širi v vseh sredstvih javnega obveščanja (novinarji pa slednje neznanstvene trditve veselo povzemajo), da je tovrstna prehrana nujno potrebna za razvoj otrok, mladostnikov in zdravje odraslih ljudi (slednje piše tudi v vseh učbenikih od osnovne šole do fakultete in še naprej kandidati za migisterij in doktorat zbirajo in citirajo zgrešene, delno resnične, zavajajoče citate svojih "doktorskih" bogov...) v bistvu pa je z ostalo ne-hrano (termično obdelano, napol uničeno) vzrok za naraščanje toksikoze kot primarnim vzrokom razvoja bolezni, ki jih je seveda po tem potrebno navidezno »zdraviti«… 
Vse v imenu njegovega veličanstva profita, ki tovrstnim »znanstvenikom« omogoča fantastične plače, vse to pa počnejo pod krinko humanosti…

Na prejšnjih predavanjih Kluba naravnega zdravja – Club of Natural Health smo ugotovili, to je zapisano tudi v klubskem glasilu Znanost Življenja, da meso živali vsebuje tudi 10 krat višje koncentracije pesticidov, kot so te v rastlinski hrani, predvsem v surovem, svežem, zrelem sadju in zelenjavi, nepraženih oreških, lešnikih, semenih (2). 

Logična odločitev o tem, kakšno hrano boste uživali za vas torej ne bi smela biti pretežka, kajne? 

Vir:

- (1) Literatura naravne znanosti o zdravju - naravne higiene
- (2) Literatura naravne znanosti o zdravju - naravne higiene

Maribor, 17.9.2004 17:57:17.