Preden smo se
rodili, naša pljuča niso naredila prav veliko dela. Večji del krvnega obtoka
jih namreč obide, da se odpadki odstranijo, poskrbi mamin organizem, mamin krvni
obtok. Takoj, ko smo se rodili in vdihnili prve vdihe, je prišlo do sprememb v
srcu, ki so povzročile da se je kroženje krvi preusmerilo tudi v pljuča.
Dihanje omogoča
prožna mišica imenovana diafragma, to je skup mišic med prsnim košem in
trebuhom, kontrakcija abdomena pomeni vdih zraka v pljuča, sproščena diafragma
pa pomeni izdih zraka iz pljuč.
Možgani odrejajo
stopnje vdiha in izdiha zraka iz pljuč, možgani hitro zaznajo koncentracijo
kisika v krvi in na osnovi tega povečajo ali zmanjšajo hitrost dihanja.
Mešički v pljučih
se tehnično imenujejo alveole, to so majhne gobaste strukture pljuč;
njihovo število znaša okrog 300.000.000 – 600.000.000 (odvisno od strokovnega
vira).
V samo enih
pljučih jih je toliko da bi z njimi lahko prekrili igrišče za tenis.
V povprečju dihamo s
približno 23.000 vdihi in izdihi dnevno, kar pomeni okrog 12.400 kubičnih
metrov zraka ki tehta več kot naša hrana
in pijača (okrog 14 kg).
Ljudje ki živimo optimalni življenjski slog v mirovanju spontano dihnemo 5 do 6 krat (vdih in izdih) na minuto, kar je 40 do 50% manj kot pri običajno živečih ljudeh.
Dojenčkova pljuča
dihajo s precej višjo frekvenco kot je ta pri odraslih ljudeh. V skladu z SMM dojenčki
dihajo med 40 in 50 vdihi na minuto – mamice to dobro vedo ;).
Kronočni simptomi
(bolezni) pljuč razen pljučnega raka so 4 najpogostejši vzrok smrti v ZDA,
ugotavlja CDC (Cener for Disease Control and Prevention).
Institucija v ZDA
imenovana ALA (American Lung Association) poroča da je rak na pljučih drugi
najpogostejši diagnosticirani rak, vendar je najpogostejši vzrok smrti.
National Geographic pa poroča da diagnosticirajo 1,4.000.000 primerov pljučnega
raka na ljudeh letno.
To ni nič čudnega, saj je magičnih ZDA skorajda vse primere na sodiščih o
škodljivosti kajenja in povzročanja raka na pljučih dobila tobačna industrija ;).
In kako imeti
zdrava pljuča? Enako kot imeti optimalno zdravo telo: živeti optimalen življenjski slog.
Viri:
- Naravna znanost o zdravju
- ALA
- CDC
Peru, 08.01.2013
No comments:
Post a Comment