Tuesday, January 8, 2013

TURIAN - DURIAN


Alois Kolar, B.HSc.

Turian (angleško: durian) sem končno videl danes na veliki tržnici v Udon Thani-ju, kamor sem prispel s dopoldanskim letom iz Bangkoka ki se poleg lepote, udobja, ugodja, ljubezni, funkcionalnosti ponaša še z najdaljšim imenom mestne metropole našega planeta :).

Izvirno tajsko ime za Bangkok (กรุงเทพมหานคร) je: Krung Thep Mahanakhon Amon Rattanoksin Mahinthara Ayuthaya Mahadilok Phop Noppharat Ratchathani Burirom Udomratchaniwet Mahasathan Amon Piman Awatan Sathit Sakkathattiya Witsanukam Prasit. 
Ja, to je resnično tajsko ime za Bangkok :).

Turian, ang. Durian
Iz študija mi je bilo jasno da je durian – tajsko: turian (ผลไม้ทุเรียน) - najboljša (rastlinska) beljakovinska hrana na svetu, z izrazitim vonjem, vendar ga žal v Sloveniji – Evropi ni mogoče kupiti.

Turian vsebuje v količini 100 g: 
- maščoba 1,8 g
- 2,7 g beljakovin, 
- voda, 61 g,
- vlakna, 4,5 g
- in kar 28 g ogljikovih hidratov.

Ogromen sadež vizualno ni vzbujal ravno dobrih občutkov, potem pa je simpatična prodajalka sadja vzela majhno mačeto in presekala debelo lupino tako, da se je prepolovil. Potem je z velikim nožem ločila rastlinsko tkivo od zlato rumenih krhljev katere mi je ponudila na velikem krožniku.

Ko sem poskusil te zlato rumene, kremaste krhlje, so se kar raztopili v ustih; bil je čas za obrok in najedel sem se resnično do sitega :).

Pitahaya - zmajev sadež
Glede na teoretično poznavanje sadeža sem pričakoval izrazitejši okus po beljakovinah, vendar ni bilo hudo, pravzaprav mi je okus zelo ugajal in takoj mi je bilo jasno da bo vsaj en obrok dnevno prisoten na mojem jedilniku v vsej sezoni; turian je namreč sezonski sadež in v izobilju je prav zdaj, od junija do avgusta. Potem ga več ni do prihodnje sezone.
Ljubka tajska prijateljica Kook pa si je privoščila kilogram pitahaye in najin drugi obrok dneva sva imela kar na tržnici, od koder sva odnesla 4 velike vreče sadja v prijetno klimatizirano hotelsko sobo kjer sva preživela večino današnjega dne.

Čudovita Kook
Zanimivo pri vsem tem je, vsi hoteli na Tajskem ne dovolijo vnosa turiana v hotelske prostore, seveda tudi soba odpade - zaradi nerpijetnega vonja ki seveda moti "blede turiste" iz zahodnega sveta ;-). Ker je seveda ves hotelski personal vedel kako se prehranjujeva, so nama hotelski uslužbenci prijazno prenesli vso sadje kar v sobo, tudi slastni, priljubljeni turian.

ฉันรักคุณประเทศไทย :*

Turian je bil moja hrana ves dan, tudi za večerjo sem ga imel namesto že kar klasične v obliki banan, Kook pa je večerjala slasten rambutan...

Jutri, jutri pa odideva raziskovat še Udon Thani :).

Udon Thani – Tajska, 14 junij 2001.


No comments:

Post a Comment