SOLATA

Alois Kolar

Solata (Lactuca sativa) je enoletnica ki spada v družino nebinovk ali sončnične družine Asteraceae, kultivirana je bila že pred 2600 leti in je zelo cenjena v Europi in Aziji. 

Pesticidi se običajno uporabljajo v obdobju rasti solate, najpogostejša sta organski fosfor in permetrin, katera tudi lahko odkrijemo v listih, potem pa so tu prodajalci in preprodajalci z raztopino modre galice. 

Liste solate temeljito operite v tekoči topli vodi (telesne temperature - 37 stopinj Celzija) pred pripravo. 

Organska - ekološka oblika solate je tista za katero verjamemo da je bila kultivirana brez teh strupenih snovi in da je aboslutno varna za pripravo in hranjenje, zato je dobro imeti lasten (solatni) vrt. 

Solata vsebuje tudi sedativno snov ki sprošča živce. 

Bolj kot so listi solate temni, višje vrednosti hranilnih snovi vsebujejo.

Na primer, romanka ali vodna kreša vsebujeta kar 7 do 8 krat več beta karotena in dva do štirikrat več kalcija, ter dvakratno količino kalija kot solata ledenka (Ice berg), katera žal vsebuje tudi strychnine in amoniak.

Pa poglejmo nekatere vrednosti:

• Solatni listi so prava zakladnica fito-hranil ki vzdrzujejo zdravje in hkrati varujejo pred boleznijo.
  
  
• Vitaminov zeleni solati je veliko, sveži listi so odličen vir vitamina A in več beta karotenov. Samo 100 g svežih surovih solatnih listov je zagotovljeno 247% dnevnega vitamina A in 4443 mikrogramov beta karotena (karoten se pretvori v vitamin A v telesu; 2 mcg karotena šteje za enakovredno 1 ie vitamina A). 
  Te spojine imajo antioksidativne lastnosti. Vitamin A je potreben za ohranjanje zdrave membrane sluznice, kože, prav tako je bistvenega pomena za oči. 
  Dnevno konzumiranje sadja in zelenjave, bogate s flavonoidi ne povzroča raka, "doktorji" pa pravijo da "ščiti telo" pred rakom pljuč in ustne votline ;)...
  
  
• Je bogat vir vitamina K. 
  Vitamin K ima potencialno vlogo v presnovi kosti, kjer povečuje kostno maso s spodbujanjem osteotropične dejavnosti v kostnih celicah. 
  Prav tako je imel pomembno vlogo pri bolezni bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo, z omejevanjem škode nevronov v možganih.
  
  
• Sveži listi vsebujejo veliko folatov in vitamina C. 
  Folati so potrebni za sintezo DNK in zato je ključnega pomena pri preprečevanju napak v živčnih ceveh (neuro tubs) napak v utero-fetus stanju med nosečnostjo. 
  Vitamin C je močan naravni antioksidant, redno uživanje hrane, bogate z vitaminom C pomaga telesu očistiti škodljive, pro-vnetne proste radikale.
  
  
• Zea-xanthin (1730 mcg na 100 g), pomemben prehranski karotenoid v zeleni solati, se selektivno absorbira v rumeni pegi mrežnice lutea, kjer mislijo, da na mrežnici zagotovlja antioksidant in filter za UV žarke. Prehrana, bogata z xanthinom in karoteni nudi nekaj zaščite pred starostno makularno bolezni (ARMD) pri starejših ljudeh.
  
  
• Vsebuje tudi primerne količine mineralov, kot so železo, kalcij, magnezij, kalij in, ki so bistvenega pomena za telesno presnovo. Kalij je pomemben sestavni del celičnih tekočin in telesa, ki pomaga nadzorovati srčni utrip in krvni tlak. Telo uporabi mangan kot so-faktor za antioksidantni encim superoksid dismutaza. 
  Baker je potreben za proizvodnjo rdečih krvnih celic. 
  Železo je ima bistven pomen za nastanek rdečih krvničk.
  
  
• Solatni listi so bogati z vitamini B-kompleksa, kot so tiamin, vitamin B-6 (piridoksin), riboflavini.

Hranjenje s solato dnevno preprečuje osteoporozo, preprečuje pomanjkanje železa in prav tako se verjame, da ne povzroča ali poslabšuje - "ščiti" pred boleznimi srca in ožilja, pred Alzheimerjevo boleznijo in rakom. Torej, imamo dober razlog, da solato jemo vsak dan.

Nekaj pa "doktorji" v famozni FDA - Federal Drug Administration (magične ZDA) ne vedo (če bi vedeli, bi takoj prepovedali uporabo solate tako, kot so prepovedali uporabo konoplje ki ima najbolj hranljivo seme našega planeta), sprevrženi kot so.

Pa poglejmo česar ne vedo:

Solata je v bistvu narkotik ki v divjini (ali tudi v domačem vrtu) zraste do višine 180 cm, cela rastlina pa je bogata z mlečno grenko snovjo - sokom, ki izhaja iz prostih ran, če liste odtrgamo ali zlomimo steblo.

Ko se ta snov – sok posuši, strdi, spremeni barvo v rjavo in to snov poznamo pod imenom lactucarium (narkotični alcaloid), ki se uporablja kot nadomestilo za opij, kadili pa so ga že severnoameriški Indijanci.

Ima enak okus in vonj kot opij, zato ga lahko imenujemo kar: opij za revne ljudi (Poor man's opium). 
Največ lactucariuma imata divji varianti solate katere najdemo v naravi, imenujeta se Lactuca Virosa in Lettuce Sacriola.

Viri:

• Naravna znanost o zdravju.
  
  Hotema, MH, Lessons 15, pages 29,30.

La lechuga

Lettuce

Peru, nedelja, 27 januar 2013