Alois Kolar, B.HSc., diplomirani praktik Naravne znanosti o zdravju, Neodvisni raziskovalec (Bachelor of Hygienic Sciences, Independent Researcher)
Arnold M. Ludwig je leta 1980 zapisal: »Brez čustev človek ne bi bil ničesar drugega kot biološki računalnik. Ljubezen, sreča, žalost, strah, zaskrbljenost, jeza, zadovoljstvo in nezadovoljstvo zagotavljajo bistvo pomena človeške eksistence.«
Depresija je precej pogosta motnja zdravja na področju čustvovanja, razmišljanja, spominskih in razpoloženjskih funkcij, ki prizadeti/prizadetemu z občutki brezvoljnosti, tesnobe, potrtosti, žalosti, praznine, občutka manjvrednosti, misli o brezciljnosti življenja, utrujenosti, motnje koncentracije, spremeni doživljanje sveta, poraja razmišljanja o samomoru, zato se tak/šna umika od običajnih dnevnih aktivnosti in doživlja občutek krivde.
Depresija je druga skrajna, najpogostejša psihična motnja, prva je tako imenovana anksioznost. Vsak izmed nas je že kdaj začutil depresivno stanje, zdravstvene statistike kažejo, da se najpogosteje pojavi v starosti 20 do 40 let, da so običajno dvakrat pogostejše pri ženskah, kot moških, da običajno trajajo od 6 do 9 mesecev in da 10 do 15% trpečih za depresijo napravi samomor. Lahko se pojavi enkrat ali večkrat v življenju…
Depresija se lahko pojavi tudi ob izgubi ljubljene osebe, ob razočaranju ali prevari, to je čisto običajen, naraven odziv človeka in pri zdravem človeku ta oblika depresije, vendar ne traja dolgo.
Depresijo lahko posledično povzroči tudi razvoj kakšne druge oblike bolezni, kot na prime bolezen ščitnice, katera sproži močne hormonske spremembe, te pa povzročijo depresijo, depresijo pa povzročajo kemično-farmacevtske droge, tako imenovana zdravila predvsem tista, s katerimi navidezno zdravijo visok krvni tlak.
V otroštvu se depresija kaže kot pretirana odvisnost od matere, očeta, napredek razvoja je slabši, kot pri ne-depresivnih otrocih.
Pri odraslih se odraža, kot nezmožnost občutiti zadovoljstvo, spolnega nagona, slabše učinkovitosti pri delu, kar običajno vodi v prenajedanje, zatekanje k dovoljenim in nedovoljenim drogam pri čemer so dovoljene droge: čaj, kava, alkohol, kemično-farmacevtske droge ravno tako uničujoče kot ulične, tiste »nedovoljene«, medtem ko se pri starejših osebah depresija bolj odraža v nagnjenosti k samomoru. Tako ljudje kot živali se zares dobro počutimo v znanem okolju, ki je do nas prijazno in ljudem v njem lahko zaupamo. Ko se ljudje preselijo, velikokrat občutijo stanje depresije. Tudi pomanjkanje čustva ljubiti in biti ljubljen/a, pri nezaposlenih pa samozaupanja (ne le pomanjkanje denarja) lahko sproži stanje depresije.
No comments:
Post a Comment