BELJAKOVINE V PREHRANI ČLOVEKA

Alois Kolar, B.HSc.

V prehrani človeka so beljakovine največkrat zastopane čustveno, ne razumsko; samo poskušajte vzeti klobaso, pečenko, hamburger, pečenega piščanca, sendvič "mesojedcu", takoj vas bo vprašal: "Ampak jaz - ljudje vendar potrebujemo beljakovine za zdravo življenje, kajne? Tako smo se učili v šoli, tako nam povedo "zdravniki", o tem pišejo strokovnjaki za prehrano!"

Že če boste povedali svojim prijateljem, da ste vegetarijanka/anec (ne "vegetarijanec/nka", ki jé ribe, sir, jogurt, pije kravje ali kozje  mleko...), bodo zelo verjetno postali zaskrbljeni, morda boste zanje postali "moteč faktor" in uspešno indoktrinirani od doktorjev medicinske stroke, raznovrstnih diplomiranih dietetikov, inženirjev živilske tehnologije, celo "zdravilcev" vas bodo spraševali tako kot so mene: "Ja, kje pa potem ti dobiš za zdravo življenje potrebne  beljakovine?" 

Tako hudo jih bo skrbelo kot da že umirate, kar pa sploh ne čudi, saj večina ljudi zelo malo ve o tej temi, tudi doktorji medicine spadajo mednje.

Največ informacij o beljakovinah in njihovih potrebah pride v javnost od tako imenovanih Specialno Interesnih Skupin, kot npr. "pridelovalcev", rejcev (kmetje govorijo kar o proizvodnji mesa - kar je eden najgrših izrazov, kot da pri tem ne gre za življenja živih bitij, ki so že ob rojstvu samem obsojena na nenaravno trpljenje, na zakol - na nasilno smrt zato, da si bo pervertirani, zarukani dvonožni primat s strokovno odrezanimi kosi mesa iz njihovih trupel, osmojenimi na žaru ali kako drugače termično obdelanimi prijedel bolezen,

meso ni naravna hrana za človeka!) in predelovalcev mesa (mesne industrije) in proizvajalcev mleka oziroma mlečnih proizvodov (mlečne industrije).

Posledično torej povprečna oseba verjame, da je hrana v obliki večjih količin mesa, jajc, mleka, sirov zelo zaželena; toda, ta hrana dokazano povzroča raka, povzroča bolezni ožilja in srca, vendar: ta hrana vsebuje magične substance, imenovane proteini ali beljakovine in takšno hrano (žal) silovito promovira umetnost medicine - njeni "doktorji" v vseh sredstvih javnega obveščanja kot nujno potrebno za razvoj otrok, mladostnikov in zdravje odrasle populacije. 
Še več, v laboratorijih celo izdelujejo te substance in jih promovirajo - strokovno seveda, kot nujno potrebne dodatke k prehrani. Umetnost medicine deluje v navezi s kemično-farmacevtsko industrijo, industrijo hrane tako, da forsira  populacijo k nakupu in hranjenju s hrano zaradi katere ljudje zbolijo, potem pa jih je potrebno navidezno zdraviti z drogami - zdravili, ki jih zopet proizvaja kemično-farmacevtska industrija, katera s svojimi delnicami na vseh nacionalnih borzah kotira najvišje... 

Torej, ko končno smo pripravljeni ločiti čustva od razlogov in oglaševanje, propagando od dejstev, se moramo najprej izobraziti o resničnih potrebah organizma glede beljakovin, moramo raziskati, koliko beljakovin zares potrebujemo, kako in kje jih najlažje dobimo in kaj sploh so beljakovine.

Organizem potrebuje beljakovine iz dveh razlogov:

1. Rast
2. Obnovo in zamenjavo tkiv

Beljakovine niso potrebne za mišično energijo, povečano aktivnost ali kot vir energije:

1. Rast Vlogo beljakovin je zagotovo lahko najbolje ponazoriti v razvoju otrok in novorojenih živali. Pri raziskavah so odkrili relativno visoko količino beljakovin v mleku doječih mater znamenom zagotavljanja rasti tkiv pri dojenčkih; potrebe po beljakovinah so največje takrat, kadar je rast najhitrejša.

2. Primerjava vsebnosti beljakovin v materinem mleku do 6 in po 6. mesecu rojstva otroka:

Kot vidimo, se beljakovine v materinem mleku začnejo zniževati takoj,ko se otrokova rast začne upočasnjevati. 

Zelo zanimivo je opozoriti, daje odstotek beljakovin, najdenih v materinem mleku domala enak odstotku beljakovin v večini vrst sadja in zelenjave. Na primer: grozdje: 1,3% beljakovin, malina: 1,5% beljakovin, dateljni: 2,2% beljakovin... Prav tako lahko odkrijemo povezavo med vsebnostjo beljakovin v mleku doječih živali in stopnjo rasti njihovih mladičev v naslednji študiji - glej tabelo spodaj.

Največja potreba po beljakovinah v prehrani se pri večini živalih pojavi v obdobju, ko novorojenček podvaja svojo maso, pridobljeno ob rojstvu. Pri tem je zelo pomembno, da končno uvidimo, da je vsebnost beljakovin v materinem mleku ki je optimalna naravna hrana, ki jo je mati Narava pripravila za hitro rast mladička veliko, veliko nižja, kot je v običajni prehrani priporočena s strani specialistov, zaradi visoke vsebnosti beljakovin, kot npr:. meso, stročnice. Beljakovine so zares pomembne za rast, lahko pa si zastavimo vprašanje o menda tako potrebni visoko beljakovinski hrani.

2. Obnova in zamenjava tkiv

Naslednja vloga beljakovin je v obnovi tkiv in - ali zamenjavi odmrlih - mrtvih celic. Med 18 in 22 letom starosti, ko človeški organizem doseže svojo polno rast, potrebuje beljakovine le za oskrbo ob izgubi ali odmrtju predhodnih celic. Degeneriranje celic in njihovi odpadki se pojavijo v največji meri zaradi toksikoze v telesu samem. Če spremenimo svoj življenjski slog in privzamemo takšnega - vključno z dieto - ki proizvaja minimalno količino strupov v telesu, se količina proizvedenih strupov opazno zniža; kot rezultat tega se seveda aktualne beljakovinske potrebe močno zmanjšajo.

Beljakovine - ne kot vir energije

Beljakovine niso direkten vir energije za telo in mišično aktivnost. Pri mišični aktivnosti se dušik - kot rezultat rabe beljakovin - poveča za komaj omembe vredno vrednost; nasprotno pa je izločanje ogljikove kisline in absorbcija kisika tista, ki narašča; te spremembe nakazujejo, da lahko uporabljamo energijo, ki je proizvedena v glavnem iz hrane, ki ne vsebuje dušika, kot npr:. ogljikovi hidrati, maščobe in ne iz beljakovin. Seveda je res, da telo lahko uporabi beljakovine za proizvodnjo goriva za fizično aktivnost, vendar ne skozi proces predelave beljakovin v formo ogljikovih hidratov. Beljakovine se uporabljajo kot gorivo edino v primeru visokega vnosa teh substanc v telo ali pri pomanjkanju ogljikovih hidratov; če pride do tega, telo loči dušikove snovi od beljakovinskih molekul in uporabi preostanek ogljikovih vsebnosti za proizvodnjo goriva. Ta proces ne samo da vpliva na izgubo energije, temveč povzroča nepotrebno preobremenjenost jeter, ledvic in drugih organov, ki se trudijo izločiti neuporabne dušikove odpadke. 

Vnos hrane, ki vsebuje visoko vsebnost beljakovin povzroča močna vnetja ledvic, ki so preobremenjena z izločanjem sečne kisline - uree, ki se sprošča ob razčlenitvi beljakovin živalskega izvora in ob istočasni preobremenjenosti zaradi takšnega načina prehranjevanja že izčrpanih jeter, neverjetni "doktorji" pa za takšna bolezenska - vnetna stanja še vedno krivijo viruse in bakterije...

Koliko beljakovin potrebujemo? 

Nobeno področje prehranjevalnih potreb ni tako močno kontraverzno, kot so dnevna beljakovinska priporočila. Sistemski nutricionisti in drugi znanstveniki so izdelali priporočila, ki varirajo med seboj za več kot 600%. Da bi se približali realni količini naših beljakovinskih potreb, moramo najprej razumeti na kakšen hudo znanstven način so bili izdelani in splošno sprejeti nekateri standardi, ki žal veljajo še danes.

Ozadje sedanjih beljakovinskih priporočil

Baron Von Liebig je v poznem 19. stoletju bil prvi raziskovalec hrane, ki je ločil hrano na beljakovine (dušikove substance) in ogljikovodike (ne-dušikove substance). Ker je sestava mišic v glavnem beljakovinska, je Gospod Baron Liebig zaključil (nepravilno), da beljakovine oskrbujejo mišice z energijo in da mora biti vnos beljakovin v odnosu od telesne aktivnosti. Liebig je bil prvi znanstvenik, ki je izdelal priporočila za vnos beljakovin.

Določil je potrebe telesa po beljakovinah na osnovi merjenj konzumiranja aktualne količine beljakovin skupine moških, ki so bili zelo fizično aktivni in so uživali "težko" hrano. 






Baron Von Liebig

Razmišljal je, da bi z merjenjem vnosa beljakovin moških, ki so uživali več hrane, kot povprečni ljudje in delali težja dela kot običajni ljudje, lahko prišel do varnih priporočenih količin vnosa beljakovin za vse ljudi. No, na ta način je Liebig ugotovil, da lahko vnos okrog 120 g beljakovin dnevno popolnoma zadovolji potrebe povprečno aktivnega odraslega človeka. (17 jajc, en kg mesa, 69 dag mandeljnov.). 

Voit je (seveda) sledil Liebeg-a in je leta 1881 izvedel serije poskusov s psi in na ta način ugotovil, da lahko brez nevarnosti konzumiramo 100 do 120 g beljakovin dnevno. Brez dvoma lahko pes kot biološki mesojedec poje 125 g beljakovin dnevno, kajti beljakovinske potrebe majhnega, hitro rastočega kužka so vsaj 5 krat višje, kot pri rastočem človeškem mladiču - dojenčku, teh temeljnih razlik med ljudmi in psi pa tudi Voit ni zmogel ugotoviti - razumeti, vkalkulirati in vnesti v svoje raziskave. 

V samem začetku raziskav in primerjanj lahko ugotovimo, da so bile ugotovljene in določene količine beljakovin izjemno visoke; čeprav so raziskave v Nemčiji leta 1887 pokazale, da dnevni vnos beljakovin v višini 40 g popolnoma zadovolji potrebam človeka - torej le 1/3 do takrat priporočene s strani Liebig-a in Voit-a, so se stari standardi teh dveh raziskovalcev trdno zasidrali v akademskih glavah medicinskega establišmenta, ki je vztrajno verjel, da visoko beljakovinska dieta koristi zdravju, zakaj naj bi torej zniževali priporočila. Po mnogih eksperimentih, ki so dokazovali da je vnos beljakovin med 30 in 40 g dnevno popolnoma zadovoljiv, je mogočni akademski medicinski establišment vendarle znižal priporočila na 60 - 70 g.

Torej, kar polovica od prej predpisanih dnevnih vnosov beljakovin, je tudi zdaj še vedno 50% previsoka, celo ob konservativnih prehranjevalnih standardih. Danes pa s podporo mesne, mlečne in jajčne industrije beljakovinska priporočila še vedno dosegajo okrog 70 g dnevno zlasti če gre za beljakovine živalskega izvora.

Celoten tekst