MAŠČOBE

Alois Kolar, B.HSc.

Kar dve desetletji je minilo odkar sistemsko izobraženi dietetiki, nutricionisti in raznovrstni - običajno alternativni »doktorji« kateri nimajo izobrazbe niti "doktorata" iz naravne znanosti o zdravju niti nutricionizma (ti so vedno najbolj "kreativni") strokovno razlagajo, da je nizko maščobna prehrana ključ do preventive zdravja, regulacije holesterola, obvladovanju telesne mase (teže) in zdravja. 

Zaradi tega nisem bil začuden pri običajnem vsejedem, kuhajočem, procesiranem načinu hranjenja (do 23.septembra 1994), mi pa nekako čudno zveni to pri surovem, presnem načinu prehranjevanja, bolje rečeno prehranjevanje s hrano za katero smo najbolje biološko, fiziološko in anatomsko prilagojeni.

Ti je všeč takšen tip "Low fat diet", ali...

Skrajni čas je, da končno rečemo kakšno o "običajni maščobni dieti" in da končno razbijemo mit o nizko-maščobni dieti imenovani tudi »low fat diet« zato, ker »običajna maščobna dieta« ni direktno povezana z razvojem bolezni niti pri kuhajočih veganih, niti pri »vsejedi« kuhajoči populaciji, če se le izogibajo trans maščobam in maščobam živalskega izvora. 
Kar resnično šteje je to,  kakšno vrsto hrane – v tem primeru kakšno vrsto maščobe ki je sestavni del hrane ješ, ne koliko hrane merjeno s kalorijami strpaš v svoj prebavni trakt! Kalorije namreč ne povedo kakšno hrano jemo, kakšne so maščobe v njej, katere lahko na osnovi človeške biološke, fiziološke prilagojenosti odlično prebavimo, absorbiramo, uporabimo, morebitni maščobni višek pa brez težav izločimo...

Organizem vedno sam reagira - odloča o tem (ne nek čuden "doktor"), česa je dovolj in česa je preveč in če je "preveč" nekaj v naravni, surovi, presni obliki, to preprosto izloči. Če pa je nečesa premalo, pa je rezultat takšen kot ga vidimo na zgornji fotografiji.
Navsezadnje je tudi sadje v kuhani obliki (kompot) škodljivo, surovo - presno pa ne...

Funkcija maščob ali lipidov v človeškem organizmu je ta, da shrani višek maščobe kot zalogo energije, ki je kar dvakratna na skupen energetski potencial beljakovin in ogljikovih hidratov, njihova oksidacija pa ogreva telesna tkiva. Maščobne obloge še ščitijo kožo in oblazinijo notranje organe, kot je srce, ledvici in jetra, hkrati pa se večina hrane v telesu shrani kot maščoba.

Maščobe so torej pomemben vir absorpcije v maščobi topnih komponent kot so to vitamini in minerali (1). Maščobe - lipidi iz naravnih surovih virov kateri so prisotne v surovi, presni hrani s kakršno se prehranjujemo tisti ki dosegamo optimum zdravja ne razumemo nizko maščobno popularno dieto (low fat diet) katero so nekateri "doktorji" vrinili tudi v surov - presen način prehranjevanja kot zdravo, prej nasprotno - zdravju škodljivo. 

Nekateri gredo celo tako daleč, da priporočajo manj kot 4% (javno se hvalijo celo z 2%) dneven vnos maščob v organizem, tudi na področju surove, presne prehrane. Celo medicinska znanost zatrjuje da je vrednost maščob v telesu ki je 5% in nižja, ogroža zdravje! 

Zanimivo je vedeti da porabijo skeletne mišice okrog 50% energije če človek počiva in da porabijo kar 90% energije pri fizični aktivnosti, pri čemer osnovna energija prihaja iz maščobnih kislin in ketonskih teles, kar je v bistvu eden izmed načinov distribucije energije v procesu razgradnje maščobnih kislin. Ko ketonska telesa (acetoacetat, beta-hidroxibutirat in aceton) prispejo na cilj, se pretvorijo v energijo.

V članku o maščobah omega 3 sem omenil da ni tako kot so nas učili glede maščob, da maščoba ni slaba, razen trans maščob (tudi maščob živalskega izvora - če bi jih jedli v surovi obliki kot sta na primer sushi, seviche, oboje sem nekajkrat poskusil tudi sam, niso škodljive), katere so pač rezultat delovanja kreativnega, intelektualnega človeka.

Slasten avokado

V optimalnem načinu prehranjevanja razumemo da so "dobre maščobe" mononasičene in polinasičene in da jih telo nujno potrebuje za izvajanje svojih bioloških funkcij. Viri naravnih, surovih maščob so torej v avokadu, tudi oreščkih, lešnikih, semenih, za solate pa lahko – če želimo - uporabimo tudi deviško stisnjeno olivno olje ali bučno olje.

Tako imenovane "slabe maščobe" pa v optimalni prehrani niso dosegljive, saj tisti ki sledimo sistem naravne znanosti o zdravju – naravne higiene ne uživamo hrane kot na primer meso, maslo, sir, pa margarina, sladoledi in ne pečemo ne-hrane na oljih (kuhajoči vegetarijanci - vegani  pa počnejo tudi to).

Ponavljam, nič ni narobe z naravnimi maščobami (2), naravne maščobe ne povzročajo raka. Maščobe v avokadu, oreščkih, lešnikih, semenih, v deviškem hladno stiskanem olivnem olju pa so naravne, zdravju koristne maščobe (3), vse v moderirani količini, seveda. 
Naravna znanost ozdravju - naravna higiena odsvetuje uporabo celo hladno stiskanih olj, če pa ga boste občasno dodali mešani solati, ne bo nič narobe! Nikakor pa ne priporočam uporabo olj za raznovrstne "terapije" kot to počnejo razni alternativci!

Avokado za oba - solatni obrok, kosilo...

Skorajda vsa hrana vsebuje maščobe, kar dokazuje pomembnost maščob za zdravo življenje. Maščoba zagotavlja veliko energije, hkrati pa tudi skladišče zanjo, je pomemben del celičnih membran katere urejajo in filtrirajo kaj pride v celice in kar se iz njih izloči. 
Holesterol pa je izhodišče katerega telo uporabi za izdelavo estrogena, testosterona, vitamina D, karotenoidov in drugih ključnih sestavin za delovanje organizma in pa transport vitaminov A, D, E in K po krvnem obtoku do vsake celice. Maščobo potrebujemo za energijo in za stabiliziranje glukoze v krvi (preprečuje sladkorno bolezen).

Maščobe in holesterol niso topni v vodi, zato telo elegantno reši problem tako, da jih pretvori v majhne dele prekrite z beljakovinami, katere poznamo pod imenom lipoproteini, ki se lahko mešajo s krvjo in po njej potujejo. Najbolj pomembni so trigliceridi, LDL (Low Density Lipoproteins) in HDL (High Density Lipoproteins).

Lipoproteini z majhno gostoto (LDL) raznašajo holesterol iz jeter na druge dele telesa. Celice iz teh delcev absorbirajo maščobe in holesterol. Ko je preveč LDL holesterola v krvi, ti delci tvorijo depozit v stenah koronarnih arterij in drugih arterij vsem telesu. Takšni nanosi se imenujejo obloge katere zožijo arterije in omejijo pretok krvi in zato nastane povišan krvni tlak. Ko se takšna obloga odtrga in loči od arterije, lahko povzroči srčni infarkt ali možgansko kap. Zaradi tega se LDL holesterol pogosto omenja kot škodljiva maščoba - holesterol. 

Kot vemo organizem sam sintetizira ves holesterol potreben za normalne funkcije, vsejedi - kuhajoči ljudje pa ga ekstremno vnašajo še s hrano živalskega izvora in od tod izvirajo vsi razlogi za skrb. V surovem, presnem, optimalnem načinu prehranjevanja ti ni potrebno biti zaskrbljen/a glede »slabega« holesterola! 
Še enkrat: najbolj pomembne maščobe katere se transportirajo po krvnem obroku kot lipoproteini so torej LDL, HDL in trigliceridi.

LDL je tisti ki transportira holesterol iz jeter po telesu, je torej holesterol in ne more biti škodljiv dokler se prehranjujemo optimalno, saj ga proizvajajo sama jetra toliko, kot ga organizem potrebuje za optimalno delovanje. Celice nato absorbirajo takšne lipoproteine in iz njih vsrkajo maščobo in holesterol. Samo v primeru da je preveč LDL katerega lahko imenujemo kar holesterol v krvnem obtoku, lahko lipoproteini začno tvoriti obloge v arterijah, v celotnem ožilju. Za nas ki se prehranjujemo s hrano za katero smo biološko najbolj prilagojeni, je skrb o povečani vrednosti holesterola odveč.

HDL – lipoproteini visoke gostote imajo nalogo odstranjevati holesterol iz krvnega obtoka in arterij in ga transportirajo nazaj v jetrne depozite in LDL je vedno omenjen kot slab, kot odpadek, čeprav vemo da je izredno pomemben za delovanje organizma. 
Vse mogoče strategije o zmanjšanju LDL in holesterola nasploh o katerih so se razpisali raznovrstni piflarski »doktor[ji]« (ki bi po logiki morali biti plačani od Facebooka, ne od aktualnega delodajalca, saj večino svojega že itak neproduktivnega - vendar po piramidni shemi odlično plačanega "delovnega časa" preživi[jo] tam, potem pa še preostanek dneva doma: Facebook - my life..., kar je čisti intelektualni parazitizem  na ramenih davkoplačevalcev) so bolj ali manj neuspešne, v popolnosti pa odpadejo pri tistih, ki se prehranjujemo na optimalen način.

Da bi bolje razumel/a zavajajoč vpliv nizko maščobne diete ki je izražen v statistiki za ZDA - za Slovenijo namreč nisem našel podatka, zato povzemam podatke za ZDA, kateri so zajeli "vsejedo" - kuhajočo, procesirano hrano jedočo populacijo.
V 70-tih prejšnjega stoletja so severno Američani bili dodobra oskrbljeni z maščobami, mastjo, olji (podobno je zelo verjetno bilo tudi v Sloveniji) z okrog 45% vseh kalorij, okrog 13 % odraslih je bilo debelih (11), imeli so 1% sladkorne bolezni tipa 2 in pa probleme s telesno maso (12 in 13). 

V današnjem času severno Američani vnašajo veliko manj maščob v obliki olja in maščob iz katerih dobijo kakšnih 33% kalorij (14), ampak je še vedno 34% odraslih debelih in kar 11% ima sladkorno bolezen tipa 2 (15 in 16).

Zakaj torej večina populacije ne shujša in ni bolj zdrava ter bolj vitka, kot je bila prej, na tako imenovani »običajni maščobni dieti«? 

...  ti je bolj všeč takšen tip
"Low fat diet"???

Problem je v tem, da so ljudje sicer zmanjšali vnos maščob in olj, začeli pa so vnašati nizko maščobne produkte, trans nizko maščobne produkte ki se prav tako skladiščijo v telesu, dodali so visoko kalorične oblike ne-hrane kot so slaščice in pa škodljive žitarice, kruh, riž, krompir, cola pijače v katerih je veliko sladkorja te ogljikove hidrate pa organizem prebavi zelo hitro, kar drastično poviša koncentracijo sladkorja v krvi in hkrati insulina. Čez čas ogljikovi hidrati takšnega tipa povzročijo povišan nivo toksikoze, bolezni srca in ožilja ter sladkorno bolezen bolj, kot bi ljudje bili na visoko maščobni prehrani (16 in 18). 

Kar v resnici šteje je na kakšen način se prehranjujemo, ne kot govorijo sistemsko izobraženi strokovnjaki: »Kolikšen je tvoj dnevni vnos hrane, maščob v kalorijah«, kar pa pri optimalnem načinu hranjenja sploh ne šteje. Nas, znanstvenike življenja "kurilna vrednost hrane" ne zanima!

Dobre maščobe

"Dobre maščobe" so tiste ki vzdržujejo in izboljšujejo koncentracijo

Hladno stiskano deviško olivno olje kot
alternativa za solate

holesterola, preprečujejo

oziroma ne povzročajo vnetnih stanj, stabilizirajo srčni ritem, imenujemo jih nenasičene maščobe, najdemo pa jih v rastlinah, oreščki in semena in jih definiramo kot dve vrsti: mononenasičene maščobe in polinenasičene maščobe. Prve najdemo v olivah, avokadu, oreščkih, sezamovem semenu in bučnih semenih (bučnicah), druge pa v lanenem semenu, lanenem semenu, lešnikih; slednje so tako imenovane omega 3 maščobne kisline. 
Torej, v moderirani količini so avokado, oreščki, semena (zlasti laneno seme) del optimalnega načina prehranjevanja.

Slabe maščobe 

Dieta pokrajine Tuoli na SZ Kitajske

"Slabe maščobe" so tako imenovane trans maščobne kisline katere v obilici najdemo v mesu, mleku, pecivu, pečenem krompirčku (pomfrit), margarini. Na Norveškem konzumirajo od 8 do 15 gramov na dan (4), maščobni depozit v povprečnem državljanu ZDA že znaša 4,7% trans maščob (5), medtem ko v Evropi prednjačijo Nizozemci, pri katerih znaša depozit trans maščobnih kislin 2,4%. Človeško telo ni biološko prilagojeno za uporabo trans maščob, zato je bolje da se ne hranimo z njimi (velja tudi za kuhajoče vegane), saj povzročajo kardiovaskularne bolezni in raka na dojkah. 
Na Tajskem kjer sem živel nekaj časa dnevni vnos maščob v hrani - po podatkih Nutrition Division, Department of Health, Ministry of Public Health - znaša: 45 g (21, 22), kar je čisto krasna, normalna naravna vrednost. 
Če pa preračunavamo odstotke vnosa maščob glede na "kurilno vrednost hrane", ugotovimo da je dnevni vnos maščob v višini 25,4%. 
Kitajci, prebivalci pokrajine Tuoli na severo-zahodu Kitajske pojedo celo 45% maščob (in kar 134 g beljakovin živalskega izvora), kar znese okrog 95 g maščob dnevno, kar je enkrat več kot na Tajskem.
Kontraverzni "doktor" Campbell v svoji knjigi "China Study" poroča, da so vsi ljudje pokrajine Tuoli zelo zdravi z nizko stopnjo raka in kardio-vaskularnih bolezni, torej bolj zdravi kot tisti ki so "skoraj vegani". 

"Kontraverzni Campbell v svoji knjigi "China Study" poroča, da so vsi ljudje pokrajine Tuoli zelo zdravi z nizko stopnjo raka in kardio-vaskularnih bolezni, torej bolj zdravi kot tisti ki so 'skoraj vegani'." 

Tudi sicer Kitajci pojedo veliko količino maščob (01).

Razumi prosim da uporaba margarine prav tako povzroča oboje prej omenjenih tveganj (7, 8, 9). 
Če se nosečnica hrani s trans maščobnimi kislinami, se poveča njihova vrednost v njenem mleku (10), nosečnice in doječe matere zaradi varnosti otroka ne bi smele  jesti pripravljene hrane in mlečnih proizvodov.

Koliko maščob pa lahko poješ dnevno? 

Reference za odraslega človeka znašajo od 20 do 35% od vseh vnesenih dnevnih kalorij hrane, naravna znanost o zdravju - naravna higiena priporoča dnevno od 25 do 30 gramov maščob - drugi priporočeni vir navaja do 45 gramov maščob (uradna znanost pa priporoča 44 do 77 gramov maščob), če poješ hrane v vrednosti 2000 - za aktivne presnojedce 3000 kalorij kurilne vrednosti (če še vedno pišemo in govorimo o njih. Že leta 1981 smo tudi v Sloveniji odpravili mersko enoto za kurilno vrednost: kalorije in vpeljali J in Kilo Joule, ampak piflarski "doktorji" še kar po starem) ali več dnevno. 

Takšno razmerje priporoča tudi EFSA - Journal 2010; (8):1461 za sicer običajno hranjeno populacijo ki se hrani s kuhano, procesirano hrano: vsejedo (ne biološko in fiziološko gledano) populacijo.
  
V zadnjih nekaj letih se pojavljajo nekateri novodobni doktorji medicine, ki po svojih zmožnostih razumevanja poskušajo nekako loviti dolgoletni trend naravne znanosti o zdravju - naravne higiene, kot na primer dr. N. Barnard, dr. D. Ornish, pa še kakšen bi se našel, žal pa še vedno ne zmorejo pogledati iz kuhinjskega lonca - bazirajo na kuhani, pečeni, termično obdelani vegetarijanski hrani z vsebnostjo trans maščob iz takšne ne-hrane.

To si velja zpomniti ;-)

Kot vidiš gre tudi tukaj za piflarsko "intelektualne, doktorske" teze, tako na primer napredni doktorji medicine M. Klaper, W. Harris, J. McDougall priporočajo 20 odstotkov maščob celo v prehrani katera ni niti surova, presna; v prenesenem pomenu znaša to pri dnevno zaužitih 3000 enotah (kalorijah) kurilne vrednosti 60 gramov maščob, jasno, z največjim deležem transov...

Večina presnojedcev dnevno vnašamo od 25 - 40 gramov maščob iz surovih, naravnih virov (avokado, semena, oreščki, zaradi okusa obdobno, izmenjaje namesto avokada dodajo/dodamo tudi tudi dve žlici hladno stiskanega olivnega olja ali bučnega), pri tistih ki živimo aktivni - optimalni življenjski slog daljše obdobje je tudi 60 g maščob iz surovih, presnih materialov (avokado, semena, oreščki, občasno tudi hladno stiskano deviško olivno olje) primerna vrednost. 
Obstajajo pa tudi takšni aktivneži, ki vnašajo obdobno tudi do 120 g prej omenjenih naravnih maščob, še vedno so vitki, vitalni, sposobni za delo sijočega zdravja daljše obdobje , torej niso na presni, surovi prehrani v mono obrokih le "dolgi 2 leti" ali tri...

Koliko gramov maščob iz surovih, naravnih virov (avokado, semena, oreščki, lešniki, izmenjaje z avokadom hladno stiskamo, deviško olje) dnevno boš imel/a na jedilniku je čisto tvoja osebna odločitev, od 25 do 40 g je ideal, do 60 g je tista meja ki še zagotavlja najvišjo trajno stopnjo zdravja, 20% maščob torej.

Zajtrk z resnično visoko maščobno zdravju nevarno dieto

Resnični visokomaščobni način prehranjevanja - visoko maščobna dieta zlasti popularna v magičnih ZDA pa že v obliki zajtrka dosega približno 110 gramov skupnih maščob v obliki trans maščob in maščob živalskega izvora.

Takšen krožnik s svojim zajtrkom mi je pred dnevi poslala moja še vedno ljubka - malce okrogla še zdrava, mlada prijateljica iz ZDA. Vegetarijanci ali "kuhajoči vegani" naj si nikar ne mislijo da je zajtrk s sirom kaj boljši, enako škodljiv je! Na tak, izredni škodljiv način se v večini primerov prehranjuje mladina v magičnih ZDA, kar sem ji tudi povedal in Tammy mi je odgovorila: "I know Alois, but I do like it." 
Dobro, kakor koli se že kdo prehranjuje je vendarle čisto njena/njegova zavestna odločitev (19), kajne? 
Posledice pa tudi...

Vnos maščob pri doječih materah ki je nižji od 25% povezujejo z prenizko koncentracijo vitaminov pri dojenčkih – otrocih. 

"Vnos maščob pri doječih materah ki je nižji od 25% povezujejo z prenizko koncentracijo vitaminov pri dojenčkih – otrocih." 

Sistemsko (piflarsko) izobraženi intelektualci - "doktorji" pa potem predpisujejo vitamine, minerale, antibiotike, droge katere izdeluje kemično-farmacevtska industrija, katere največji cilj je v bližnji prihodnosti uvesti vakcino, ki bo vsebovala tudi vitamine, pa minerale; v ta namen so namreč bile z nedavno sprejetim zakonom v "magičnih" ZDA sprejete smernice o  reduciranju in postopni ukinitvi produkcije vitaminov in mineralov. Glede na dosedanje izkušnje bo vakcinarno neumnost znova povzel ves sodoben piflarsko "intelektualni" svet predvsem v EU - hlapci ZDA...

Pri viru maščob zastopanem iz surovih, presnih materialov kot so avokado,

Ekološki paradižnik za slastno mešano 
solato, z avokadom...

oreščki in semena (občasno če kdo želi tudi hladno stiskano deviško olivno olje, bučno olje, nikakor ne rafinirano!), čeprav jih ne jemljemo izključno zaradi maščob temveč zaradi pomembnih elementov, lahko brez problema dosegajo tudi do 45 gramov dnevno. Medicinska stroka pa pravi da do 60 gramov - različni viri (17, 18), kar je v popolnosti zastopano v načinu optimalnega prehranjevanja ki je bil v Sloveniji zastavljen že davnega 1996 leta. 

Vnos sadja, zelenjave, oreščkov ali semen lahko varira in tudi praktično varira zato, ker kumare, paradižnik, lubenice spadajo med tako imenovane zelenjavne sadeže, torej vnos zelenjave je v praksi višji od napisanega, semena in oreščki pa itak botanično spadajo med sadje, vnos pa je seveda precej manjši.

Kako zelo so maščobe pomembne v prehrani človeka kot predvsem sadjejedega bitja najbolje vidimo v najbolj kompleksnem sadežu, banani (nekateri ki menda prakticirajo "zdrav življenjski slog" jih pojedo po kar 30 na dan ;)) ena povprečno velika banana namreč vsebuje 27 g ogljikovih hidratov, 1,3 g beljakovin in 0,4 g maščobe. 

Laneno seme na primer vsebuje 17,4 g maščob in fantastično razmerje med omega 3 in omega 6 maščobnimi kislinami, torej kar 9,4 g omega 3 in 2,4 g omega 6 maščobnih kislin v količini 40 g, 4 jedilne žlice. Čudovit sadež avokado vsebuje kar 29,5 g maščob, 17.1 g ogljikovih hidratov in 4 g beljakovin. Orehi – 50 g pa vsebujejo: 32 g maščob, 7,6 g beljakovin in 6,9 g ogljikovih hidratov.

Zaradi pomembnosti maščob v prehrani lahko ljudje ki se prehranjujemo

Brazilski oreščki

optimalno in živimo optimalen življenjski slog konzumiramo včasih tudi do 60 g maščob dnevno (recimo: en manjši avokado v solati, kasneje pa 4 žlice lanenega semena) in zelo dobro poskrbimo za optimalen vnos maščob v naravni, surovi obliki, za katere smo biološko prilagojeni. 
Tega seveda ne počnemo vsak dan, obdobno pa to ni problem. Kar je manj od 25 gramov maščob iz naravnih, svežih materialov dnevno, je zdravju škodljivo.

Znova ponavljam: "Pomembno je to, kakšno vrsto hrane in maščob v njej jemo, ne koliko kurilne vrednosti - "kalorij" ima…" 
Tega pa neverjetni, vase zaverovani - arogantni "doktorski um" žal še ne zmore razumeti oziroma noče, ker je seveda "nezmotljiv". V obeh primerih gre za dober posel, naj si bo skupaj s kemično-farmacevtsko industrijo ali pa tako imenovano "alternativo".

Če se pojavi višek naravnih maščob, ga organizem zlahka izloči. Kadar pa gre za terapevtsko obliko pri določeni obliki bolezenskega stanja, pa je seveda plan prilagojen glede na osebne potrebe klienta/klientke.

Naravne maščobne kisline so nujno potrebne, saj uspešno zmanjšujejo debelost (pri debelih ljudeh), odpravijo depresijo, tudi nezmožnost spanja. 
Avokado, laneno seme, brazilski oreščki, izmenjujoče z avokadom lahko tudi hladno stiskano deviško olivno olje (za tiste ki ne marajo oreščkov ali so alergični nanje pa surova jajca), vsebujejo zdrave, naravne maščobne kisline, so sestavni del optimalnega (presnega, surovega) načina prehranjevanja. 

Kadar "vsejedi" ljudje hujšajo (ali postijo, da bi se potem lahko znova nažirali...) se porabljena maščoba razgradi v več substanc, ne samo v energijo in toploto. Odvečne maščobe katere sestavljajo maščobne kisline (oleinska, linolenska, palmitinska) se pri "vsejedih" ljudeh v obliki trigliceridov akumulirajo v maščobnem tkivu. V raziskavi (23) so dokazali da je za izgubo maščobe 10 kg potrebno vdihniti 29 kg zraka; v metaboličnih procesih ki pri tem nastajajo, nastane 28 kg ogljikovega dioksida in 11 kg vode. Pri takšni fizični aktivnosti (z dihanjem samim namreč ne bomo izgubili telesne maščobe) se sprošča toplota, vendar to ne pomeni da se maščoba pretvarja v toploto, ogljikov dioksid in voda sta prav tako produkta te reakcije katera se skozi pljuča izločita z dihanjem.

Če se želimo prehranjevati na optimalen način z željo imeti optimalne rezultate, ni prostora za intelektualno "kreativno pacanje" in nažiranje s hrano (torej mešanje sadja in zelenjave ter oreščkov v enem obroku), za katero smo ljudje najbolje biološko, fiziološko in anatomsko prilagojeni. 
Če pa boste kdaj šli na predavanje precej debelega "presnojedca" na "višjih nivojih" kateri vam bo ves "poduhovljen" trobil tudi o "kontroli čutov", vedite, da ni presnojedec kar pomeni, da tudi z najvišjo stopnjo poduhovljenosti - kontroli čutov ni nič.
Je le debeli blefer! 
Debelih presnjedcev ni!

Dober apetit z veliko užitka :).

Viri:

Year	Protein		Fat		Energy
	Urban	Rural	Urban	Rural	Urban	Rural
	(g/caput/day)				(kcal/caput/day)
1978		60		28		2304
1979	-	63	-	30	-	2400
1980	-	62	-	32	-	2396
1981	60	62	61	35	2088	2418
1982	61	63	64	37	2117	2461
1983	63	64	70	39	2192	2496
1984	62	66	70	41	2186	2587
1985	61	64	65	42	2072	2526
1986	64	65	71	43	2176	2567
1987	62	65	72	45	2146	2589
1988	63	65	71	43	2166	2581
1989	-	67	-	44	-	2603

(01) Dietary intake of protein, fat and energy in China 1978 - 1989. 
Source: State Statistical Bureau of the PRC, 1991; Pinstrup-Andersen et al., 1991; Zhu, Xian and Pinstrup-Andersen, 1991, Yang, Yang and Pinstrup-Andersen, 1991.

Naravno zdravje - Naravna higiena

(1)    Gijsbers, B.L. et al, Effect of food consumption on vitamin K absorption in human volunteers. Br. J. Nutr. 1996 / 76 (2) / 223-229. , Baghurst, K.I. et al, Demographic and dietary profiles of high and low fat consumers in Australia. J. Epidemiol. Community Health 1994 / 48 (1) / 26-32.

(2)    Gaard, M. et al, Risk of breast cancer in relation to blood lipids: a prospective study of 31209 Norwegian women. Cancer Causes Control 1994 / 5 (6) / 501-509. , Berg, J.P. et al, Long chain serum fatty acids and risk of thyroid cancer: a population-based case-control study in Norway. Cancer Causes Control 1994 / 5 (5) / 433-439.

(3)    La Vecchia, C. et al, Olive oil, other dietary fats, and the risk of breast cancer (Italy). Cancer Causes Control 1995 / 6 (6) / 545-550.

(4)    Almendingen, K. et al, Effects of partially hydrogenated fish oil, partially hydrogenated soybean oil and butter on hemostatic variables in men. Arterioscler. Thromb. Vasc. Biol. 1996 / 16 (3) / 375-380.

(5)     Lemaitre, R.N. et al, Assessment of trans-fatty acid intake with a food frequency questionnaire and validation with adipose tissue levels of trans-fatty acids. Am. J. Epidemiol. 1998 / 148 (11) / 1085-1093.

(6)    Aro, A. et al, Adipose tissue isomeric trans fatty acids and risk of myocardial infarction in nine countries: the EURAMIC study, Lancet 1995 / 345 / 273-278.

(7)    Pietinen, P. et al, Intake of fatty acids and risk of coronary heart disease in a cohort of Finish men. The Alpha-Tocopherol, Beta-Carotene Cancer Prevention Study. Am. J. Epidemiol. 1997 / 145 (10) / 876-887. , Zock, P.L. et al, Trans-fatty acids, lipoproteins, and coronary risk. Can. J. Physiol. Pharmacol. 1997 / 75 (3) / 211-216. , Singh, R.B. et al, Association of trans-fatty acids (vegetable ghee) and clarified butter (Indian ghee) intake with higher risk of coronary artery disease in rural and urban populations with low fat consumption. Int. J. Cardiol. 1996 / 56 (3) / 289-298 / disc. 299-300., Hodgson, J.M. et al, Platelet trans fatty acids in relation to angiographically assessed coronary artery disease. Atherosclerosis 1996 / 120 (1-2) / 147-154. , Temple, N.J. Dietary fats and coronary heart disease. Biomed. Pharmacother. 1996 / 50 (6-7) / 261-268. , Watts, G.F. et al, Relationship between nutrient intake and progression / regression of coronary atherosclerosis as assessed by serial quantative angiography. Can. J. Cardiol. 1995 / 11 / suppl. G / 110G-114G. , Stender, S. et al, The influence of trans-fatty acids on health: a report from the Danish Nutrition Council. Clin. Sci. (Colch.) 1995 / 88 (4) / 375-392. , Willet, W.C. et al, Trans-fatty acids: are the effects only marginal ? Am. J. Public Health 1994 / 84 (5) / 722-724. , Ascherio, A. et al, Trans-fatty acid intake and risk of myocardial infarction. Circulation 1994 / 89 (1) / 94-101. , Siguel, E.N., Trans fatty acid patterns in patients with angiographically documented coronary artery disease. Am. J. Cardiol. 1993 / 71 (11) / 916-920. , Willet, W.C. et al, Intake of trans fatty acids and risk of coronary heart disease among women. Lancet 1993 / 341 (8845) / 581-585.

(8)    Kohlmeier, L. et al, Adipose tissue trans-fatty acids and breast cancer in the European Community Multicenter Study on Antioxidants, Myocardial Infarction, and Breast Cancer. Cancer Epidemiol. Biomarkers Prev. 1997 / 6 (9) / 705-710.

(9)    Gillman, M.W. et al, Margarine intake and subsequent coronary heart disease in men. Epidemiology 1997 / 8 (2) / 144-149. , Tavani, A. et al, Margarine intake and risk of non fatal acute myocardial infarction in Italian women. Eur. J. Clin. Nutr. 1997 / 51 (1) / 30-32. , Booyens, J. et al, Margarines and coronary artery disease. Med. Hypothesis 1992 / 37 (4) / 241-244.

(10)  Sumihara, K., Recent problem of trans-fatty acids in human milk (Japans). Nikon Kango Kangakkaishi 1997 / 17 (1) / 58-65. , Chen, Z.Y., Breast milk fatty acid composition: a comparative study between Hong Kong and Chongqing Chinese. Lipids 1997 / 32 (10) / 1061-1067. , Ratnayake, W.M. et al, Trans, n-3, and n-6 fatty acids in Canadian human milk. Lipids 1996 / 1996 / 31 suppl./ S279--282. , Chardigny J.M. et al, Trans mono- and polyunsaturated fatty acids in human milk. Eur. J.Clin. Nutr. 1995 / 49 (7) / 523-531.

11. 11. USDA Center for Nutrition Policy and Promotion. Nutrition Insights: Insight 5: Is Total Fat Consumption Really Decreasing? In; 1998.

12. Flegal K, Carroll M, Kuczmarski R, Johnson C. Overweight and obesity in the United States: prevalence and trends, 1960-1994. Int J Obes Relat Metab Disord. 1998;22:39-47.

13. Diabetes in America, 2nd Edition. Bethesda, MD: National Institute of Health Publication; 1995.

14. Wright JD, Wang, C-Y. Trends in intake of energy and macronutrients in adults from 1999-2000 through 2007-2008. Hyattsville, MD: National Center for Health Statistics; 2010.

15. Flegal KM, Carroll MD, Ogden CL, Curtin LR. Prevalence and trends in obesity among US adults, 1999-2008. JAMA. 2010;303:235-41.

16.  Centres for Disease Control and Prevention US Dept. of Health and Human Services, 2011, accesed January 11, 2012

(17) Heart and stroke fundation Canada

(18) Cleveland Clinic

(19) Stanford University: Več maščobe??? 

(20) What is fat

(21)  Nutrition Division, Department of Health, Ministry of Public Health, 
        The third National Nutrition Survey of Thailand 1986,
        Bangkok: War Veterans Organization Printing, 1995.

(22)  Nutrition Division, Department of Health, Ministry of Public Health.
        The forth National Nutrition Survey of Thailand 1995. Bangkok: War
        Veterans Organization Printing, 1997
(23) R. Merman, A.J. Brown. When somebody looses weight, where does the fat go? BMJ, 2014; 349 DOI: 10.1136/bmj.g7257

 In še v razmislek tistim (v glavnem parazitskim, piflarskim) "intelektualcem" ki nikakor ne zmorejo razumeti ničesar: 

- The straigh drop on cholestrol - Paradox
- Maščoba za gorivo
- Women with big butts
- Še en paradox
- The fat revolution

Vrhnika, 03.03.2014