SUPERHRANA: REGRAT

Alois Kolar, B.HSc.

Danes, 23. decembra sva se s prijateljem Jankom odpravila poiskat motovilec na njegovi zemlji v bližini Vrhnike. Pri hoji sem opazil veliko še vedno vitalnega regrata zato sem se odločil da bom imel za kosilo ogromno skledo regratove solate (v kombinaciji še z drugo svežo zelenjavo, seveda), saj ga nisem jedel kar zadnjih 6 let. Travnik na katerem sva ga nabirala je ekološko čist  kar zadnjih 15 let, tu so se pasli le konji, trava katero je Janko pokosil pa je ostala tam, kot naravno gnojilo. Torej, izvrstna lokacija z resnično superhrano: regratom.

Moje slastno kosilo :-)

Navadni regrat (Taraxacum officinale) je zeljnata travnica, ki raste po slovenskih travnikih, pašnikih, zapuščenih vrtovih in njivah, tudi po Evropi, najdemo pa jo tudi v nekaterih področjih Azije. 

Je starodavna rastlina katero so poznali že antični Grki (cenili so ga kot zdravilo proti očesni bolezni taraxis, od tod izvira tudi regratovo latinsko ime)  in Sloveni - Slovenci ki so živeli na celotnem področju Balkana, današnje Madžarske, Avstrije (pred prihodom drugih plemen s severne Evrope, z južno vzhodne Evrope, kateri so v kasnejših tisočletjih tod ustanovile svoje države in razvila vsaka svojo kulturo), ter sedanje severne Italije (Benečija).

V slovenščini ima regrat veliko imen: mlečje, mlečec, otavčič, farška plata, pljuščanec, rumena rev in smolička. Poznamo od 40 do 60 različnih vrst regrata, ki se med seboj razlikujejo, najbolj razširjen pa je navaden regrat, ki spada v družino nebinovk.

Regrat ima značilne globoko narezane liste in votla gola stebla z rumenimi cvetnimi koški. Cveteti začne v aprilu. Iz cvetov se razvijejo značilne puhaste krogle iz plodov s svilnato dlakavo kodeljico, s pomočjo katere jih naokrog raznaša veter. Regrat ima na dnu stebla veliko listov z nazobčanimi robovi, na vrhu stebla pa se bohoti rumen "cvet". Če ta cvet vzdolžno prepolovimo ugotovimo, da regratov cvet ni cvet, ampak socvetje, katerega sestavlja veliko majhnih cvetov. Cvetovi so zbrani na kupu, da jih lažje opazijo čebele in druge žuželke katere jih oprašujejo. Pri regratu je za uživanje primerna skoraj vsa rastlina. Še posebej uporabni so zeleni listi, ki se (za razliko od cvetov in korenin) in so izvrstni del optimalne prehrane za človeka. Regratovi listi se nabirajo v vseh 4 letnih časih, le med  cvetenjem rastline je okus za spoznanje bolj grenak.

Regrat pa ni izvrstna solata le za ljudi ki se prehranjujemo optimalno, obožujejo ga tudi člani živalskega kraljestva, kot so zajčki, srnjad koze in ovce (herbivorji).

Regratovi listi vsebujejo fruktozo, inulin, grenčino, fenolno kislino, sterole, flavonoide, kalijeve soli in kumarine. Korenine vsebujejo enako vsebino kot listi, nimajo pa kalijevih soli in kumarinov.

V primerjavi s špinačo ali solato, regrat vsebuje veliko več vitaminov, mineralov, prehranskih vlaknin in maščob (vsebuje 1,5% lipidov: oleinsko, palmitinsko, linolno in linolensko kislino) z ugodnejšo sestavo esencialnih aminokislin.

Večina potencialno bioaktivnih sestavin regrata je bilo izoliranih, poleg holeretičnega (spodbujanje izločanja žolčnih kislin), diuretičnega, antirevmatičnega in antiinflamatornega učinka, v zadnjem času pridobiva pozornost še antioksidantno delovanje in morebitni pozitiven učinek pri rakavih bolnikih in številnih dejavnikov tveganja v povezavi z razvojem bolezni srca in ožilja. Številne raziskave podpirajo možnost uporabe regrata celo kot »zdravilno rastlino«.

Regrat - najboljša naravna solata

Regrat vsebuje tudi vitamine A (vsebuje celo več vitamina A kot korenček), B in C, veliko kalija s celo paleto mineralov. Regratu pripisujejo vpliva na presnavljanje maščob in delovanje živčevja. Tako listi kot tudi korenina imajo po zaslugi vsebnosti grenčine diuretične lastnosti. 

Alternativci pravijo da je uživanje regratovih pripravkov koristno pri zastajanju vode v telesu, motnjah v delovanju ledvic in težavah z mehurjem. Regratovi pripravki menda pospešujejo raztapljanje žolčnih kamnov. 

Alternativci z regratovimi pripravki menda blažijo težave revmatičnim bolnikom. Regratovo blagodejno učinkovanje na jetra in krepitev jetrnih funkcij posredno deluje tudi na težave, ki jih povzroča previsoka raven estrogena v telesu. Pravijo tudi, da ga je dobro uživati pri endometriozi in cikličnih bolečinah v dojkah, saj pomaga iz telesa odstranjevati »odvečni estrogen«. 

Nabiranje regrata pa je lahko tudi kočljiva zadeva; ljubitelji ekološke hrane knaj ne upajo preveč, da je regrat ki so ga kupili kot ekološkega resnično bil pobran na ekološko primernem terenu.

Če se na optimalen način, vseh teh težav ne bo, pa tudi regratovih pripravkov - zvarkov ne bo potrebno jemati.

Naravni higieniki – Znanstveniki življenja vemo da regrat nima čudežnih substanc za zdravljenje, razumemo pa da je regrat najboljša naravna solata ki ne zdravi, tudi bolezni ne preprečuje, le povzroča jih ne, saj je s svojo ugodno hranilno – bazo izvrstna naravna hrana za ljudi in oskrbuje organizem z naravnimi, potrebnimi substancami, resnična superhrana torej! 

Dober apetit ti želim :).

Vir:

- Naravna znanost o zdravju.

- Prehranske vrednosti regrata

- González-Castejón M, Visioli F, Rodriguez-Casado A. Diverse biological activities of dandelion. Nutr Rev 2012 Sep;70(9):534-47.

- Duke, James A., Ph.D. The Green Pharmacy. Emmaus, PA: Rodale Press, 1997.
- Superhrana na dosegu roke

Vrhnika, 25 december 2013