Saturday, March 12, 2016

MIKROBI, NAŠI SIMBIOTIČNI PARTNERJI

Alois Kolar, B.HSc., Diplomirani praktik naravne znanosti o zdravju, neodvisni raziskovalec, predavatelj

Bakterije so z nami ves čas, od rojstva do smrti in še potem, prisotne so v vodi,
Aerobna zemeljska bakterija
zemlji 
in so simbioti v vseh živih organizmih, tudi v naših telesih. Večina bakterij meri od 0,5 do 5,00 mikrona, njihova največja dimenzija pa je celo do 0,5 mm, običajno imajo celično steno kakor tudi rastlinske in glivične celice ampak zelo različno sestavo. Mnoge se gibljejo okrog z uporabo flageluma.

Življenje brez bakterij na tem planetu ne bi bilo mogoče, res pa je da so bakterije pogosto videne negativno, saj jih kemično-farmacevtska-medicinska znanost postavlja kot vzrok bolezni. Ne glede na to čudno stališče “znanosti” bakterije izvajajo neprecenljive, ugodne funkcije v ekosistemu in ustvarjajo harmonijo med živimi organizmi na neskončno število načinov. To lahko vključuje pretvorbo atmosferskega dušika v obliko, katero lahko uporabijo rastline, torej na način simbioze kjer imata oba organizma dveh različnih vrst korist. Reciklirajo tudi hranljive substance v načinu bakteriološke razgradnje odmrlih rastlin in mrtvih živali.

Kakorkoli že, medicinska znanost je zelo čudna znanost, ki na osnovi Teorije mikrobov  pravi, da so specifične bakterije splošno odgovorne kot primarni vzrok za specifične bolezni. V resnici pa so ti maligni mikroorganizmi naši simbiotični partnerji prijatelji, so smetarji, čistilci ki v osnovi rabijo hrano zato da se lahko reproducirajo. V akcijo gredo takoj ko se v organizmu začnejo kopičiti nevarne toksične snovi (kar pomeni obilo hrane zanje), katere ogrožajo delovanje organizma. Izvajajo torej koristno funkcijo čiščenja toksičnih naplavin, ko svoje delo opravijo, se povrnejo v svoje bolj pasivno stanje, njihovo število pa se drastično zmanjša.

Osnovna funkcija bakterij v ekosistemu je dekompozicija odmrlih snovi, hranijo se torej s tkivi odmrlih organizmov in jih pretvorijo v molekule ki vsebujejo dušik in ogljik. Tisto kar od njihovega dela ostane, torej tisto kar ne pojedo pa uporabijo rastline kot hrano za rast in in razvoj. Bakterije torej lahko vidimo kot začetek in konec prehranske verige, saj zagotavljajo potrebne hranljive substance za začetek prehranske verige in potem prav tako razdelajo organske snovi ki nastanejo na koncu prehranske verige.


No, nikakor ni mogoče zanikati da bakterije niso povezane z mnogimi resnimi obolenji, boleznimi, vendar nastopajo kot sekundarni ali terciarni faktor zato, ker ob svojem čiščenju proizvajajo posamezne močne toksine, ki so dodatek k osnovnemu vzroku za razvoj bolezni. Bakterije torej niso osnovni primarni vzrok, kot to še vedno trdi čudna medicinska znanost (doktorji medicine) in to verjamejo mnogi drugi ljudje po svetu, zato celo ob prehladu, modificiranem prehladu (pljučnica), sinusitisu veselo (kakor tudi v primeru drugih poimenovanih, oprostite - »diagnosticiranih« bolezni) predpisujejo antibiotike...


“Bakterije niso temeljni in primarni vzrok za razvoj bolezni, kot to trdi medicinska znanost (doktorji medicine) in to verjamejo mnogi ljudje po svetu”


Nekatere vrste bakterij vključujoč tudi 
Escherichia coli (E-coli)  pomagajo ljudem in živalim pri prebavljanju – presnovi hrane in zagotavljajo vitamine (tudi "famozni" B-12, recimo). Živali iz rodu prežvekovalcev kot so govedo in ovce imajo v vampih ogromno število bakterij ki pomagajo pri presnovi trave tako, da celulozo spremenijo v hranljivo substanco, katero lahko potem prežvekovalci absorbirajo. Kot vidiš so prežvekovalci odvisni od bakterijske flore, saj jim za takšno dobro presnovo hrane naravno primanjkuje osnovnih presnovnih encimov. 

Poleg organske snovi lahko bakterije razgradijo tudi kovinske cianide iz industrije, pomagajo čistiti in čistijo nuklearne odpadke, razgrajujejo pesticide in pomagajo kovinam da se obnovijo.

Bakterije so ključ za fiksacijo dušika. Rastline za svojo rast potrebujejo dušik, da lahko gradijo beljakovine, vendar ga ne morejo uporabiti direktno iz atmosfere, čeprav je njegova koncentracija v ozračju precej visoka (78 procentov). V zemlji in koreninah rastlin bakterije ki fiksirajo dušik pomagajo pretvarjati dušik v uporabno obliko kot so nitrati in amoniak v procesu ki ga poznamo kot fiksacija dušika, kateri potem omogoča mnogim rastlinam lahko obliko absorpcije dušika. Na primer rastlinam kot so grah in detelja, lucerna mikroorganizmi pomagajo pri preoblikovanju molekularnega didušikovega plina  v uporabne sestavine.

Pogoji za bolezen so tisti ki vzpostavijo primerno okolje za mutacijo tistih bakterij, ki so povezane z določeno boleznijo, torej okolje ki je tudi ugodno za njihovo širjenje in povečanje virulence. Pogoji za razvoj bolezni izvirajo iz nepravilnega načina življenja, hranjenja in to povečuje toksikozo ki je primarni vzrok bolezni. 

Ne morem zanikati da v procesu bolezni njihovo delo smetarjev, čistilcev v telesu akumuliranih toksičnih snovi ni neprijetno za izčrpanega gostitelja, vendar je to naraven proces, nujen za ohranitev zdravja in življenja. Ko je čiščenje končano, organizem znova razvije svoje energije ki so na razpolago za normalne življenjske aktivnosti. 


"Pogoji za razvoj bolezni izvirajo iz nepravilnega načina življenja, hranjenja in to povečuje toksikozo ki je primarni vzrok bolezni."

Dolgo časa nazaj, v letu 1860 je svetovno znana medicinska sestra Florence
Medicinska sestra Florence
Nightingale objavila svoj napad na Teorijo mikrobov in bolezni: “Bolezni niso posamezniki razvrščeni v razrede kot psi in mačke, ampak pogoji nakazujejo rast enega ali drugega. Mar ni življenje v podaljšani napačni miselnosti gledanja na bolezen kot gledamo mi zdaj, na ločene posameznike, ki morajo obstajati tako kot psi ali mačke, namesto da gledamo nanje kot na pogoje kot na umazano ali čisto okolje katero je pod našo kontrolo. Ali raje kot reakcijo prijazne Narave na stanje v katero smo se umestili sami? S svojimi očmi sem videla in vonjala s svojim nosom razraščanje koz (smallpox) v primarnem stadiju naj si bo to v zaprtih sobah ali na prenapolnjenih oddelkih, kjer ni bilo nobene možnosti da bi bile ujete, ampak so se morale začeti razmnoževati znotraj prostora. Resnična zdravstvena nega ignorira infekcije razen njenih preventivnih ukrepov. Čistoča in svež zrak ki veje skozi odprta okna in velika pozornost na bolnika so edina obramba katero resnična medicinska sestra zahteva ali potrebuje. Doktrina o specifični bolezni je velik begunec slabosti, nekultiviranega, nestabilnega uma prav takšnega, kot vlada v medicinski stroki. Ni specifičnih bolezni, so samo specifični pogoji za razvoj bolezni!” 


"Resnična zdravstvena nega ignorira infekcije razen njenih preventivnih ukrepov."

In Florence je že veliko časa pred Pasteurjevo spremembo miselnosti imela prav in bila - še vedno je pametnejša od silnih "doktorjev" medicine.
Zato, v vseh epidemijah (masovni bolezni) je več primerov večih bolezni kot v eni epidemični bolezni!

Pa poglejmo malo podrobneje na pojav epidemij

Ljudje ki ohranjamo stanje notranje čistosti (ne samo zunanje) z odličnimi
Hrana za katero smo najbolje
biološko, fiziološko in anatomsko prilagojeni
navadami hranjenja in življenja nasploh (zdrav, optimalen življenjski slog, optimalno hranjenje) se bolezenski proces ne bo pojavil zato, ker se ne more razviti, razen če obstajajo toksični pogoji za razvoj bolezni. Način življenja ki dobesedno zapravlja življenjsko – živčno energijo povzroča nesposobnost primernega izločanja in posledično samo-zastrupljanje. Del organizma ki je zasičen s toksičnimi substancami bo reagiral najprej, čeprav je kasneje efekt splošen. Telo zavrača še neizločene odpadne produkte kar povzroči pojav krize akutne bolezni, kar pomeni da telo začne s silovitim izločanjem teh toksičnih sestavin skozi kanale katere običajno ne uporablja (slina, sluznica, koža). Bolezen je torej proces detoksifikacije in obnove, ki je nujen in dobrodejen, je samoohranitev čeprav zato porabi ogromne rezerve živčne, življenjske energije. 

Tako je tudi prehlad sredi poletja za večino čisto običajna zadeva.


"Bolezen je torej proces detoksifikacije in obnove, ki je nujen in dobrodejen, je samoohranitev čeprav zato porabi ogromne rezerve živčne, življenjske energije."

Kemično-farmacevtske droge (napačno predstavljene kot zdravila) in
brezkoristne zdravju škodljive vakcine uničujejo naravni imunski sistem organizma (človeškega ali živalskega) ki mora izločati strupene odpadne snovi, simptomi bolezni tako izginejo, toda bolezen – toksikoza ostaja še naprej (droge so še dodatno dodani strupi) in vse več toksinov se nakopiči. Z »zdravljenjem« na tak način čakamo na večjo krizo zdravja (z nekim drugim imenom – diagnozo, v mrtvem latinskem jeziku, seveda...). 

Zdrava oseba z ne-kontaminiranim krvnim obtokom ne rabi biti zaskrbljena o tem, da bi postala žrtev nalezljivih bolezni. To seveda ne drži za osebo z nizko stopnjo vitalnosti kar pomeni z visoko vrednostjo akumuliranih odpadnih, toksičnih snovi. Bakterija ali bacili so tako stimulirani k višji stopnji aktivnosti takoj, ko te odpadne snovi preidejo v slino, sluznico, kožo, tkiva druge, enako toksične osebe, kjer nadaljujejo svojo čistilno akcijo enako kot pri prvem nosilcu. 
V takšnih primerih neverjetni »doktorji« medicine (z 5.000, 10.000, 20.000 ali 30.000 € ali $ plače na mesec) še vedno govorijo o nalezljivosti bolezni, vakcinah...


»Zdrava oseba z ne-kontaminiranim krvnim obtokom ne rabi biti zaskrbljena o tem, da bi postala žrtev nalezljivih bolezni.«


To je pravilna razlaga nalezljivosti, morda bi kdo rekel da so mikrobi predhodniki bolezni ali

da bolezen vsaj stimulirajo v organizmu osebe kamor so bili preneseni, serumi ali kemično-farmacevtske droge (ljubkovalno: zdravila), vakcine bodo le še dodali toksično vrednost organizmu, kar povzroči nestabilnost in resne poškodbe, čeprav ob tem prevladuje strokovno mnenje, da bi lahko na tak nelogičen način modificirali ali supresirali lokalne ali splošne patološke procese ali jih celo preprečili. 

Če razumete to, razumete tudi, da je za optimalno zdravje potrebno živeti optimalni življenjski slog - se tudi optimalno prehranjevati s hrano, za katero smo ljudje biološko, fiziološko in anatomsko najbolje prilagojeni...

Upam, da ti zdaj to razumeš, zdravniki (medicinski diplomanti) in "doktorji" medicine pa tega še dolgo časa ne bodo, čeprav neprestano štrajkajo in zahtevajo še višje plače za svoje "delo" navideznega zdravljenja s kemično-farmacevtskimi drogami in navidezno "zaščito" pred boleznijo - vakciniranja...

Tuesday, March 1, 2016

TEORIJA MIKROBOV

Alois Kolar, B.HSc., diplomirani praktik naravne znanosti o zdravju, neodvisni raziskovalec

Teorija mikrobov kateri povzročajo bolezen je predpostavka na kateri stoji mogočna mreža postopkov uradne, splošno priznane medicinske znanosti, skupaj s kemično-farmacevtsko industrijo.

Francoski kemik Louis Pasteur se je rodil 27 decembra 1822 v Dole, ki se nahaja v regiji Jura, Francija. Odraščal je v mestu Arbois, njegov oče Jean-Joseph Pasteur (major) pa je bil nagrajen z Legijo časti iz časa Napoleonovih vojn.

Pasteur je bil povprečen študent kateri se je usposabljal za risanje in barvanje. Svojo diplomo iz umetnosti (Bachelor of Art) 1840 in diplomo iz znanosti (1842) na Royal College of Brensacon, potem pa še doktoriral (1847) na Ecole Normale v Parizu... 

Teorija mikrobov pravi, da postanemo bolni samo na osnovi invazije specifičnih agresivnih mikroskopskih organizmov, kar pomeni da je specifični mikrob odgovoren za specifično – posamično bolezen.
"Teorija mikrobov pravi, da postanemo bolni samo na osnovi invazije specifičnih agresivnih mikroskopskih organizmov, kar pomeni da je specifični mikrob odgovoren za specifično – posamično bolezen."

Ugledni sodobni bakteriolog ki je prejel Pulitzerjevo Nagrado leta 1968 – Dr. Rene Dubos je nasprotoval tej domnevi z dokazovanjem, da je virulenca iz mikrobnih vrst spremenljiva.

Louis Pasteur je leta 1880 priznal svojo napako. Pasteurjev sodelavec dr. Duclaux je zapisal, da je Pasteur v svojem 60 letu starosti “odkril dejstva” ki niso bila več v skladu z njegovim prejšnjim konceptom, da so mikrobi bolezni nespremenljivi. Zdaj je ugotovil, da so mikrobne vrste podvržene mnogim spremembam.

Ta ugotovitev je uničila temelje Teorije mikrobov.


Louis Pasteur
Mikrobi ne povzročajo bolezni, že leta 1914 je E.C. Rosenow iz Mayo Biological Laboratories v Rochestru, Minesotta – ZDA opisal svoje dokazovanje, da streptokoki lahko prevzamejo vse lastnosti pneumokokov (mikrobov pljučnice), preprosto s hranjenjem virusa pljučnice, z ustvarjanjem majhnih sprememb v njihovem okolju pa so se spremenili nazaj na prejšnjo stanje – streptokoki.

Ne glede na vrsto mikrobov, v vseh primerih so se hitro spremenili – mutirali v druge vrste vedno, kadar je bilo njihovo okolje v katerem so se hranili spremenjeno. Vsi ti njegovi poskusi so bili zapisani, o njih so poročali v Journal of the Infectious Diseases 1914, Vol. 14, pages 1 to 32.

V New Yorku – ZDA sta dva bakteriologa opravila podobne poskuse, v katerih sta opazila spremembe kokov v bacile in obratno.

Vsi ti poskusi kažejo, da specifična bakterija ne povzroča specifičnih simptomov bolezni. Okolje ali tip tal je tisti, ki določa tip bakterij katere na osnovi tega profilirajo!



Leta 1762 je Avstrijski "zdravnik" M. A. Plenciz objavil prvo Teorijo mikrobov nalezljivih bolezni, torej veliko let pred Pasteurjem...


Po besedah angleškega dr. Leversona, je Pasteur leta 1860 povzel in prevzel ideje drugih na področju poskusov, plagiaziral in izkrivil njihove rezultate. Dr. Leverson je zapisal, da je Pasteur proglašen za začetnika Teorije mikrobov samo zaradi močne osebnosti in navdušenja.

Claude Bernard in Pasteur sta se veliko pogovarjala o pomembnosti mikrobov in njihovega okolja, Bernard je ovrgel verodostojnost "Pasteurjeve" teorije mikrobov poudarjajoč, da je splošna kondicija pacientovega organizma osnovni faktor bolezni, vendar je njegovo idejo “medicinska znanost” (tudi zdaj leta 2012 ni nič drugače) v celoti ignorirala.

Čeprav je Louis Pasteur bil kemik ki je zelo malo vedel o biologiji in življenjskih procesih, je bil zelo spoštovan in vpliven gospod, v glavnem bolj zaradi njegovega očeta.
Njegov močan vpliv na njegove sodobnike - z njegovo fobijo pred okužbo je posledično dosegel svoj cilj na področju "znanosti" človeštva.
Tako se je rodilo dolgo obdobje strahu pred mikrobi, bacili, bakterijami, posledično temu pa se je razvil strahovit posel kemično-farmacevtske industrije in doktorjev medicine, kateri ostaja in se divje bohoti celo v sedanjem času. ;-)

Kot sem prej omenil, je Pasteur že okrog leta 1880 odkril dejstva, katera niso bila v skladu z njegovo trmasto prejšnjo sposobnostjo razumevanja, da so bolezenski mikrobi nespremenljivi. 

Ugotovil je torej, da se vrste mikrobov lahko preoblikujejo, zato je to novo dejstvo uničilo temelje Teorije mikrobov.

No, tako je Louis Pasteur spremenil svojo smer, njegovo nekoliko bolj smiselno pojmovanje vzroka bolezni je postalo podobno trditvam dr. Duclauxa kateri je trdil, da mikrobi ohranjajo svoje stanje znotraj meja glede na zakone narave, ko pa se okolje spremeni in njihov gostitelj postane oslabljen, mikrob postane sposoben napasti in osvojiti teritorij katerega pred spremembo okolja ni mogel osvojiti.

To je v bistvu predpostavka da je zdrav organizem “odporen” na bolezen, pravilno rečeno pa je, da organizem ni dovzeten zanjo.

Ko je Louis Pasteur končno spremenil pogled na osnovi številnih poskusov, je postal prepričan, da so kontrolirani fiziološki faktorji osnova ranljivosti do bolezni, njegov zaključek pa je bil: “Prisotnost patogenih agensov v telesu ni nujno sinonim za nalezljive bolezni.”


“Prisotnost določenih tipov mikrobov ni dokaz, da so vzrok bolezni!”


Louis Pasteur je torej spremenil svoje znanstveno stališče in priznal, da bakterije niso specifični in primarni vzrok bolezni ter je tako opustil svojo Teorijo mikrobov.
Na svoji smrtni postelji (ko je umiral) je priznal svojemu kolegu profesorju Renon-u: “Seme ni nič, v tleh je vse!”

Kljub temu da je leta 1880 Louis Pasteur opustil svojo (v bistvu je to primarna Teorija mikrobov avstrijskega zdravnika M. A. Plenciza iz leta 1760) nezrelo teorijo mikrobov, so njegovo ironično teorijo mikrobov razvijali (dodali še “viruse”), ohranjali in nadaljevali celo do danes zato, ker je osnova največjega posla v zgodovini človeštva, posla kemično-farmacevtske industrije, doktorjev medicine in vseh vmesnih edukatorjev, celotnega izobraževalnega sistema, navsezadnje tudi vseh medijev.


Če razumete to, razumete tudi, da je za optimalno zdravje potrebno živeti optimalni življenjski slog - se tudi optimalno prehranjevati s hrano, za katero smo ljudje biološko, fiziološko in anatomsko najbolje prilagojeni...

La Playa Punta Brava, Tucacas – Venezuela, 2012.